Generalna skupščina OZN je konec decembra soglasno razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Predlog Slovenije so podprle vse članice OZN-a, tj. 115 držav, in podpisale resolucijo o razglasitvi svetovnega dneva čebel. Med njimi so vse članice EU, ZDA, Kanada, Kitajska, Rusija, Indija, Brazilija, Argentina in Avstralija, je pisal Večer.
Razglasitev je rezultat več kot triletnega truda, a je, kot je dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije in glavni pobudnik Boštjan Noč, to le prva etapa. »Svetovni dan čebel je namenjen predvsem zavedanju izjemnega pomena čebel za preživetje človeka,« je povedal za Delo.
Od opraševanja je odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu.
Slovenija je predlagala, da se svetovni dan čebel zaznamuje maja, ker so čebele takrat na severni polobli najdejavnejše in se začnejo razmnoževati, obenem pa je v tem času največja potreba po opraševanju, na južni polobli pa je maja jesen, čas spravila čebeljega pridelka, so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo. Slovenija, ki se s petimi čebelarji na 1000 prebivalcev uvršča prav na vrh držav članic EU, je predlagala tudi, naj svetovni dan čebel postane rojstni dan Antona Janše, ki velja za pionirja sodobnega čebelarstva in enega izmed največjih strokovnjakov za to področje v tistem času. Bil je prvi učitelj sodobnega čebelarstva na svetu, ki ga je cesarica Svetega rimskega cesarstva Marija Terezija imenovala za stalnega učitelja na novi šoli za čebelarstvo na Dunaju.
»Čebele so izpostavljene novim boleznim in škodljivcem, zaradi naraščanja števila svetovnega prebivalstva se krči njihov življenjski prostor, poleg tega preživetje in razvoj čebel ter drugih opraševalcev čedalje bolj ogrožajo tudi podnebne spremembe, še poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo. Podatki Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) kažejo, da je od opraševanja odvisna kar tretjina vse pridelane hrane na svetu oziroma vsaka tretja žlica hrane. Po oceni mednarodne raziskave Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah iz leta 2016 je letna svetovna proizvodnja hrane, ki je neposredno odvisna od opraševanja, vredna od 235 do 577 milijard ameriških dolarjev,« še poroča Večer.
20. maja so predvideni proslava, mednarodna ministrska konferenca in svetovno srečanje na temo, kako pomagati čebelam. Dejstvo, da čebela simbolizira številne globalne probleme sodobnega sveta, namerava Slovenija izkoristiti tako, da bo svetovni dan čebel izkoristila za ozaveščanje. Državam v tretjem svetu namerava pomagati s šolo slovenskega čebelarstva. V Bangladešu, kjer bi lahko z nekaj panji svoje družine preživljale številne ženske, so to šolo že začeli, so še povedali na ministrstvu.
Veselje ob potrditvi razglasitve svetovnega dneva čebel pa so na ministrstvu začeli nekoliko nepremišljeno. Minister Židan je ob veseli novici na Twitterju delil amatersko nadgrajeno grafiko že znane blagovne znamke I feel Slovenia, pri tem pa se je na medmrežju vsul plaz kritik in posmehovanja. Toda to je hitro obrodilo sadove, saj je kmetijski minister le nekaj dni zatem objavil bolj pronicljivo vizualno gradivo, ki je nastalo pri predmetu Osnove vizualnih komunikacij na FDV kot projektna naloga. Na Facebook-u pa je še pred razglasitvijo pobude National Geographic delil video o Sloveniji kot deželi čebeljarjev in predstavil zgodbo 17-letnega Mitje, ki se je čebeljarjenja pred leti naučil od očeta.
Zdaj svetovni pobudi lahko sledite na spletni strani www.worldbeeday.org/si/.
