Spoznate lahko mlado Švedinjo Josefine, ki se je po študiju ekonomije odločila, da se usmeri v kmetijstvo. Njena blagovna znamka "Josefinine jagode" so postale na jugu Švedske nadvse prepoznavne. Ali pa Mattija, ki je od svojih staršev, kot je to praksa na Finskem, odkupil kmetijo s stoletno tradicijo. Tako kot njegovi predniki prideluje sladki grah, ki je zelo razširjena poljščina v okolici mesta Kokemäki, kjer je kar nekaj mladih kmetov, ki so zelo optimistični glede svoje prihodnosti v kmetijstvu. Ali pa bolgarska zgodba Petra, ki je vse življenje živel s konji, ki so del naravne in tudi kulturne dediščine bolgarske vasi, kjer se je rodil. Po končani športni akademiji, se je vrnil na domače posestvo, kjer redijo okrog 20 konj. Že v času študija je razvil idejo o terapiji s konji za otroke s posebnimi potrebami, kar je postala pomembna dejavnost na posestvu poleg konjskega turizma, ki ga upravlja z očetom in sestro ter svojo ženo Ivo.
Tudi slovenske zgodbe so seveda med njimi, recimo zgodba o kmetiji Meščanki Miha in Katje, ki je bila predvajana ravno na prvi dan novega leta. Miha in Katja sta pred nekaj leti prodala stanovanje v Ljubljani, odšla na Goričko, kjer danes živita na kmetiji in pridelujeta čaje iz konoplje, ajde in drugih zelišč. Po tem, ko sta dobro službo v banki in trgovskem podjetju zamenjala za kmetijo, sta po dveh letih življenja na Goričkem vedno bolj prepričana, da je mogoče preživeti na majhni kmetiji.
V Young Village Folk spletnem video arhivu pa lahko nazaj zavrtite že predvajane oddaje, med katerimi je zgodba o Petru in Lauri, ki sta sanjski karieri strojnega inženirja pri podjetju Akrapović in arhitektke zamenjala za življenje na turistični kmetiji nad Šoštanjem. Po štirih letih niti malo ne obžalujeta svoje odločitve in razvijata projekt senenega mleka in krožnega gospodarjenja na kmetiji. Pa mladega Jakoba Franca, ki se je med študijem fizike odločil za partnerstvo s kmetom Jožetom za prirejo slovenskih avtohtonih krškopoljskih prašičev in lastno pridelavo povezal z gostilno v prestolnici.
V EU je le 7,5 odstotkov kmetov mlajših od 35 let in kar 53 odstotkov starejših od 55 let. Med njimi so številne zgodbe mladih v Sloveniji in onkraj, ki najdejo načine za razvijanje idej v pridelavi hrane in si ustvarijo delovno mesto, morda celo več njih. Projekt Young Village Folk s širjenjem njihovih zgodb in izkušenj želi vzpodbuditi še več inovativnih idej v pridelavi hrane v mestu in na podeželju.