Tara si želi, da bi se širša javnost spoznala z naravno dediščino, ki jo tako navdušuje.

Društvo Morigenos že več kot dve desetletji opravlja svoje poslanstvo. Raziskuje delfine v Tržaškem morju, z delavnicami, predavanji in drugimi dogodki pa o varovanju morja ozavešča širšo slovensko javnost. Da morje postavljajo v ospredje svojega delovanja, razkriva že njihovo ime, saj mori-genos v starem keltskem jeziku pomeni »rojen v morju«.

Gorenjka Tara Česnik že tri leta sodeluje kot prostovoljka v društvu, v morje in delfine pa se je zaljubila že ob prvem srečanju. »Študiram veterino, zato mi je blizu delo z živalmi,« pravi Tara. Njena pot v društvu se je začela z raziskovalnim taborom, ki ga prirejajo že od leta 2003. Spominja se tabora, ko so zaradi razburkanega morja izpustili obisk terena. Takrat so se podali na piransko obzidje, kjer je neka obiskovalka s prostim očesom opazila delfine ob piranski Punti. »Smo stekli dol in skočili na čoln. Bilo je noro, kot bi nas čakali,« se spominja. Navdušuje jo osupljivost in razsežnost morja.

Zaprt Tržaški zaliv je izpostavljen nihanjem temperature in izrazitemu plimovanju. Tu so tudi druge obremenitve, saj gre za pomembno območje za luško dejavnost, industrijo in turizem. Morje je po Tarinih besedah »zadnja točka vseh odpadkov. Vse reke se na koncu zlijejo v morje.« Hkrati pa pomirja, da je stanje v slovenskem morju razmeroma dobro, saj je to življenjski prostor za približno 150 primerkov velike pliskavke. Severno Jadransko morje je pomemben biotop za to vrsto delfinov, edino, ki je pri nas stalno prisotna. V društvu jo opazujejo s kopenskih točk in s čolnom. Pomagajo si z daljnogledi, s fotografiranjem in akustičnim monitoringom beležijo številčnost delfinov, njihove prehranjevalne navade in vpliv človeških dejavnikov. Raziskovalna dejavnost društva nudi znanstveno podlago za učinkovito varstvo delfinov in njihovega habitata.

Društvo Morigenos je v letošnjem juniju uresničil dolgoletno željo, v Piranu je odprl prostore centra o delfinih, znanstvenoizobraževalnega stičišča, ki je posvečen morskim sesalcem v Sloveniji. V prostoru so model velike pliskavke v naravni velikosti, razstava z interaktivnimi elementi in zvočna soba s posnetki oglašanja delfinov. V društvu sledijo preprostemu pravilu, da varuješ tisto, kar poznaš. Ambasadorka ocenjuje, da zavedanje o ohranjanju čistosti morja vendarle narašča, saj se opazi »vpliv globalizacije, kako prihajajo ladje z vseh možnih koncev sveta. To za sabo potegne ekološke probleme z invazivnimi vrstami ali onesnaženjem.« Ker imajo delfini dolgo življenjsko dobo in so na vrhu prehranjevalne verige, so posredno dober pokazatelj stanja okolja, v katerem živijo. Morje moramo ohraniti tudi za naslednje generacije, poudarja Tara Česnik. To je vendarle naša naravna dediščina.