Matevž Konjar se zaveda odgovornosti pri svojem delu, ki ga opravlja s srcem. Zaposlen je kot revirni gozdar na idrijski krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Javni zavod, ki je bil ustanovljen pred tremi desetletji, ima obširne naloge in dejavnosti. »Osnovno poslanstvo Zavoda za gozdove Slovenije je zagotavljanje javne gozdarske službe v vseh slovenskih gozdovih, ne glede na lastništvo. Zavod spremlja stanje gozdov v Sloveniji, načrtuje ukrepe za izvajanje sonaravnega, trajnostnega in mnogo namenskega gospodarjenja z gozdovi, presoja in spremlja ukrepe in posege v prostor, zagotavlja svetovanje lastnikom gozdov in skrbi za popularizacijo gozdov in gozdarstva na Slovenskem,« pojasnjuje Konjar in nadaljuje, da Zavod poleg teh rednih aktivnostih sodeluje tudi v številnih mednarodnih projektih. Ti pa po njegovih besedah »ponujajo dodatne možnosti za razvoj in prenos novih znanj o gospodarjenju z gozdovi, omogočajo sodelovanje z različnimi deležniki in razvoj novih pristopov, ki jih lahko po potrebi uvajamo v prakso upravljanja z gozdnimi ekosistemi. Projekti, v katerih sodeluje Zavod za gozdove Slovenije, se osredotočajo predvsem na področja optimalnega upravljanja z naravnimi viri, blaženja in prilagajanja na vplive podnebnih sprememb, zagotavljanja celostnih pristopov za ohranjanje naravne pestrosti, vključno z območji Nature 2000 ter izboljšanjem vključenosti in zastopanosti različnih deležnikov v procesu gospodarjenja z gozdovi.«

Eden takšnih projektov, ki se je letos zaključil, je raziskovalni projekt Gozdovi za prihodnost. Konjar razlaga, da je bil namen projekta »razvoj prilagojenih načinov gospodarjenja z gozdovi, ki bi pripomogli k ohranjanju in potencialnemu povečanju količine skladiščenega ogljika v gozdnih ekosistemih. Gozdovi imajo namreč izredno sposobnost, da z absorpcijo ogljika v atmosferi zavirajo razvoj podnebnih sprememb in s tem prispevajo k zmanjševanju negativnih posledic na naravo in družbo. Podnebne spremembe se v gozdovih, ki na njihove vplive niso prilagojeni, sicer odražajo v povečani pogostosti in intenziteti vpliva naravnih motenj, spremembah v vrstni sestavi in strukturi ter pospešeni migraciji tujerodnih in potencialno invazivnih tujerodnih vrst.« Zavod za gozdove Slovenije je projekt s partnerji izvedel v okviru Evropske klimatske iniciative. Slabih 450 tisoč evrov sredstev so pridobili s strani Nemškega zveznega ministrstva za okolje, ohranjanje narave in jedrsko varnost ter slovenskega Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

»Podnebne spremembe vplivajo na pogoje v katerih organizmi uspevajo in se razvijajo,« pravi revirni gozdar. Spremenjeni pogoji nekaterim rastlinskim vrstam sicer ustrezajo, na Zavodu za gozdove Slovenije pa opozarjajo, da določene vrste, kot je navadna smreka, obenem izgubljajo na vitalnosti in se s posameznih rastišč umikajo. Navadna smreka je bila v preteklosti namreč masovno sajena, zaradi ekonomskih interesov. »Danes spremembe v podnebnih režimih močno vplivajo na pogostejše in intenzivnejše vplive naravnih motenj, kot so na primer namnožitve podlubnikov in vetrolomi. Delež smreke se zmanjšuje tudi na račun tega, ker je ta vrsta pogosto uspevala na rastiščih, na katerih ne izvira naravno,« pravi Konjar. Čeprav se omenjene naravne motnje v zadnjem obdobju pojavljajo pogosteje in na razvoj gozdov vplivajo bolj izrazito, ocenjuje, da so slovenski gozdovi v dobri kondiciji, saj na Zavodu beležijo visoko lesno zalogo, stalno priraščanje, vrstno in strukturno pestrost ter sposobnost samoobnavljanja gozdov. »V njih ukrepamo tako, da izključno dober odstotek površine, namenjene za obnovo, obnavljamo s setvijo in sadnjo, vse preostale površine pa se obnovijo po naravni poti,« še dodaja.

Med glavne naloge in dejavnosti Zavoda za gozdove Slovenije sodita tudi spremljanje stanja zavarovanih vrst in upravljanje z divjadjo. »Spremljamo stanje populacij in njihovih habitatov,« opisuje Konjar in nadaljuje, da za izboljšanje populacij in habitatov divjadi načrtujejo ukrepe in posege, ki so predvideni v lovskoupravljavskih načrtih. Matevž Konjar je prepričan, da so mnogi posamezniki v javni gozdarski službi počaščeni in ponosni, »da lahko upravljamo z največjim ekosistemom v Sloveniji in tako zagotavljamo dobrobit našega okolja in širše družbe.«