Za dr. Jureta Voglarja je to proizvodnja zelenega ogljika.

Kuhanje oglja ima v Sloveniji dolgo brado, a sedanjost prinaša nove izzive in s tem tudi nove priložnosti. Proizvodnja biooglja predstavlja ugodno rešitev za različne gospodarske panoge, hkrati pa pripomore k zmanjševanju ogljičnega odtisa. Dr. Jure Voglar na ljubljanskem Kemijskem inštitutu sodeluje pri transnacionalnem projektu Alps4GreenC, ki ga je konzorcij slovenskih, avstrijskih in italijanskih partnerjev začel septembra 2022. Z njim skušajo vzpostaviti celovit okvir za uporabo ostankov biomase za proizvodnjo zelenega ogljika oz. biooglja. V partnerskih državah bodo preučili možnosti pretvorbe biomase in spodbujali prehod v krožno gospodarstvo z oblikovanjem političnih priporočil za pripravo ustreznih ukrepov.

»Biooglje je trdni produkt termokemične obdelave biomase. Vsebuje večinoma ogljik in lahko tudi manjši delež pepela, zato ga lahko imenujemo tudi zeleni ogljik,« razlaga dr. Voglar. Projekt je trajnostno usmerjen, saj proizvodnja zelenega ogljika omogoča zmanjšanje ogljičnega odtisa. Po Voglarjevih besedah ob tem proizvedejo »največ 50 odstotkov emisij ogljikovega dioksida, ki bi se sicer sprostile pri zgorevanju enake količine biomase.« Biooglje nastane v procesu pirolize pri temperaturah od 350 do 600 stopinj Celzija. Gre za termično razkrajanje organske snovi brez prisotnosti kisika. Drugi način je uplinjanje, kjer je prisoten določen delež kisika, ob tem pa poteka delno zgorevanje biomase. V obeh primerih je rezultat produkt v treh agregatnih stanjih. V trdnem stanju oglje, v tekočem pa katran ali zmes olj v primeru biomase. »V plinastem stanju dobimo sintezni plin, ki običajno vsebuje ogljikov monoksid in vodik,« še dodaja ambasador projekta Zelena kohezija za mlade.

Biooglje bi na primer lahko uporabljali kot dodatek pri proizvodnji cementa ali nadomestno gorivo v jeklarski industriji. Ponuja se možnost rabe v kmetijstvu, saj »poveča zadrževanje hranil in vode v zemlji, zmanjša njeno kislost in zagotavlja habitat zemlji koristnim mikrobom.« Rezultat je izboljšana rodovitnost in zmanjšana potreba po kemičnih gnojilih. Poleg tega bi njegovo pridobivanje pripomoglo tudi k izboljšani kakovosti zraka. »Za vsako tono proizvedenega biooglja, se količina ogljikovega dioksida v ozračju zmanjša za približno tri tone,« pojasnjuje dr. Voglar.

Alps4GreenC je sofinanciran iz sredstev Evropske unije v okviru programa Interreg Alpine Space. Več kot 555 tisoč evrov prihaja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt nagovarja izzive alpskega prostora kot so negativni učinki energetske odvisnosti in visoke cene energije, izguba biotske raznovrstnosti in visoka občutljivost na podnebne spremembe. Koordinator projekta je Kemijski inštitut, sodelujejo tudi podjetja, grozdi in akademske ustanove iz Italije in Avstrije.