Konec maja 1968 so se v dvorani hotela Hilton na Manhattnu srečali "voditelji in bodoči voditelji". Zbralo jih je ameriško združenje Foreign Policy Association, ki je nastalo takoj po 1. svetovni vojni in je Američanom želelo približati poznavanje ostalega sveta in svetovne politike. Ob svoji 50. obletnici so si zamislili, da povabijo prepoznavne ljudi z različnih področij k razpravi o prihodnosti - konkretneje, kako bo svet videti čez 50 let. Leta 2018, torej. Njihove razmisleke so po tridnevni konferenci zbrali, uredili in izdali v knjigi "Pogled v leto 2018" (Toward the Year 2018).

Čas za takšna zborovanja sicer ni bil najbolj primeren, ugotavlja Paul Collins v New Yorkerju. Po ameriških mestih so namreč še vedno mirili razgrete množice in čistili razbitine nemirov, ki so se razplamteli po umoru Martina Lutra Kinga mlajšega. A morda je bila ravno prihodnost edini kraj, kamor so se lahko umaknili pred sedanjostjo - na povabilo se je namreč odzvalo kar 800 povabljencev.

Razdelili so jih v dve skupini - tiste nad 35 let in mlajše od 35 let. Starejši so v svojih razpravah razmišljali o razvoju plastike in plovilih na ionski pogon, mlajši pa so si želeli bolj smelih pogovorov, da ne bi napovedovali prihodnosti, temveč bi razpravljali, kako prihodnost ustvariti in spremeniti svet. To so bili nemirni časi, na ulicah se je stopnjevalo nasilje, vietnamska vojna je bila na vrhuncu. Zato ne preseneča, da so se med razpravljavce pomešali tudi ovaduhi zveznega preiskovalnega urada, ki so predvsem med povabljenci iz levičarskega študentskega gibanja Students for a Democratic Society iskali simpatizerje komunizma.

A če so imeli udeleženci po koncu konference občutek, da so si dobro zamislili svet v prihodnosti, so hitro ugotovili, da si ne morejo predstavljati niti kaj jim bodo prinesli prihodnji meseci. Ko je knjiga njihovih referatov zagledala luč sveta, so ravno ubili ameriškega senatorja Roberta F. Kennedyja - mlajšega brata ubitega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, ki se je prav tako nameraval potegovati za predsedniški stolček.

Se bodo še spopadali rasnimi konflikti?
"Še bolj vznemirljivo kot znanstvena fantastika," so zapisali na naslovnico, v opisu vsebine pa bralca pozvali v dnevno sobo leta 2018, ko se na njegovem tridimenzionalnem televizijskem zaslonu vrtijo novice o pasovih, ki se upirajo težnosti, o uničujoči poti orkana, ki ga je ustvaril človek v vojaške namene, in o žepnem računalniku, ki je preprečil letalsko nesrečo. "Se bodo naši otroci še spopadali z rasnimi konflikti, gospodarsko krizo in naslednjimi vietnamskimi vojnami?" se sprašujejo.

Ko na knjigo pogledamo z današnjimi očmi, torej s položaja nekoga, ki živi leto 2018, seveda zlahka vidimo marsikatero popolnoma napačno predvidevanje: da bodo vso energijo v ZDA pridobivali z jedrskimi elektrarnami in bodo opustili zemeljski plin, da bodo uspeli preprečevati udare strele med nevihtami, da bo popoln nadzor nad razvojem gospodarstva v rokah vsakega naroda, da se bodo zrahljale družbene prepovedi nagonskih ravnanj posameznika - razen pri toleriranju nasilja.

Tehnologija, vplivi na okolje ...
A kot ugotavljajo v New Yorkerju, se za vsako zabavno napačno 'prerokbo' najde tudi kakšna, ki je neznosno blizu resnice. Meteorolog Thomas Malone je tako ob predvidevanju, da bodo orkane lahko uporabljali tudi kot orožje pri uničenju sovražnikove vojske, hkrati razmišljal, ali bo naraščanje prisotnosti ogljikovega dioksida v ozračju nepopravljivo spremenilo klimatske razmere. Zaradi globalnega segrevanja bi lahko narodi oblikovali mednarodno okoljevarstveno organizacijo, ki bi imela politično moč, je napovedal. Okoljevarstveni znanstvenik Gordon F. MacDonald je pisal o satelitih, ki bodo omogočili svetovni komunikacijski sistem in ogromno podatkovno bazo, do katere bo mogoče kadar koli dostopati.

Prav to, da bodo računalnik in ostala tehnologija leta 2018 del vsakdana, je najbolj pogosto pravilno predvidevanje. Obsežna podatkovna omrežja, ki bodo delovala na optičnih vlaknih, dostop do komunikacijskih satelitov prek prenosnih naprav, univerzalna dostopnost do telefonije, preobrat v razumevanju zasebnosti - vse to najdemo v napovedih za leto 2018.

John R. Pierce iz Bellovega laboratorija je predvidel, da se bodo 'navadni' telefoni razvili v smer pošiljanja tekstovnih in slikovnih sporočil, Ithiel de Sola Pool, ki se je ukvarjal s preučevanjem vpliva tehnologije v družbi, pa je celo napovedal, kako bodo v prihodnosti zbirali najrazličnejše osebne podatke in z njimi uspešno manipulirali. Da bo raziskovalec sedel za svojim računalnikom in primerjal nakupovalne navade (iz podatkov trgovin) ljudi z nižjim inteligenčnim koeficientov (iz podatkov šolskega sistema), ki imajo v družini nezaposlenega družinskega člana (iz podatkovnih baz socialnih centrov). "Tehnologija mu bo to omogočala. A bo to tudi legalno?" se je ob tem spraševal Pool. In to pet desetletij pred današnjimi izzivi, ki nam jih postavljajo velikani, kot sta Google in Facebook.

V knjigi lahko najdemo tudi druge okorne opise sistema, v katerega se je danes razvil svetovni splet, ob njih pa predvidevanja, da vlade z njim ne bodo znale pametno ravnati.

Nobene ženske
Ob tem pa je zanimivo tudi to, česa v knjigi ni - ni niti ene ženske razpravljavke, nihče ni predvidel razpada Sovjetske zveze, nič ni zapisanega o razvoju človekovih pravic. "Zamislili so si prihodnost, ki bo ustrezala njim - torej tehnološki razvoj, ki bo še vedno del korporativnega kapitalizma 60. let in v katerem bodo beli premožni možje še vedno na oblasti," se tega zborovanja danes v pogovoru za The New Yorker spominja računalniški znanstvenik s Harvarda Anthony Oettinger.