Medtem je boeing sicer izgubil prvo mesto proizvajalca največjih civilnih letal - z modelom airbus 380 ga je prehitel evropski letalski konzorcij -, a je zgodba o nastanku popularnega jumbo jeta vendarle zanimiva in poučna. Ima seveda poslovne, tehnološke in še posebej politične korenine.

Vojaška iztočnica
Kot skoraj sleherni tehnološki projekt temelji tudi boeingov 747 na vojaški tehnologiji. V 60. letih je bila hladna vojna med vzhodom in zahodom na vrhuncu in ameriška vojska, ki je bila v vroči fazi vietnamske vojne in seveda na preži po vsem svetu, je naročila industriji naj ponudi velikanski zračni transporter za prevoz tankov, orožja in vojakov. V tekmo sta se vključila Boeing in Lockheed. Zmagal je Lockheed s svojim C-5A "Galaxy", v Boeingu pa so se odločili, da bodo poskušali zasnovati veliko civilno letalo, za katerega je bilo zaradi razmaha letalskega prometa povpraševanje. Seveda je bil cilj, da obenem zagotovijo ZDA prvo mesto na nebu. Razvoj širokotrupnega letala je spremljal tudi razmah tehnologije, ki so jo pozneje uporabili pri ameriškem vesoljskem programu, katerega vrhunec so isto leto dosegli s prvim človeškim poletom na Luno.

Najprej so skušali podaljšati in razširiti do takrat največje letalo boeing 707, a so računi pokazali, da to ni izvedljivo. Pri razvoju boeinga 747 je od septembra 1965 sodelovalo 100 inženirjev, na vrhuncu razvojne faze pa 4.000 najrazličnejših specialistov. V 11 mesecih so na ozemlju blizu Seattla na tri milijone kvadratnih metrih površine postavili še vedno največjo proizvodno dvorano na svetu, kjer opravljajo končno montažo. Samo vrata hangarja so visoka 27 in dolga 91 metrov – kot nogometno igrišče. V projekt so vključili 15.000 podjetij iz 49 ameriških držav, Japonske in Evrope.

V fazi načrtovanja še niso imeli računalnikov, zato so za značilno grbasto letalo, katerega prednji del je v dveh nadstropjih, izdelali 75.000 konstrukcijskih risb, prvi prototip so morali 15.000 ur preizkušati v laboratoriju (veter, statika, teža, zvok) – zdaj vse to opravijo z računalniki.

Prvi preizkusni polet prototipa, ki je bil sestavljen 30. septembra 1968 so opravili sicer 9. februarja 1969, a so potem morali marsikaj popraviti, tako da so dejanski poskusni poleti potekali od maja do decembra 1969, 21. januarja 1970 pa je prvi B-747 poletel na redni liniji.

Gigant izziva spoštovanje in tekmo
Do zdaj so izdelali 1.400 letal, ki so ga večkrat izpopolnili in dodelali. Razpon kril je daljši od dolžine prvega poleta z letalom bratov Wright – 60 m. Višina letala je z 19 metri enaka nadstropni stavbi. Ob dvigu ima 322 ton teže, od tega 66 ton aluminija. V sedmih rezervoarjih je do 190.475 litrov kerozina. V teh letalih, ki sprejmejo s tovorom vred do 550 potnikov, so do zdaj prepeljali 3,5 milijard ljudi – več kot polovico človeštva.

Vsekakor je s svojimi zmogljivostmi oralo ledino cenejšemu letalskemu prevozu, saj je nekdaj veljalo, da prevoznik pokrije stroške že z veliko količino prepeljanega tovora pod potniško kabino, potniki pa prinašajo čisti dobiček. Sprva so ga prodajali za 20 milijonov ameriških dolarjev – za tiste čase ogromno, saj so B-707 prodajali za pet milijonov. Danes stanejo taka letala okoli 150 milijonov.

Vsakovrstni rekordi
Boeing še izdelujejo in uporabljajo za vse mogoče namene, maja 1991 je 747-700 izraelske El-Al potolkel rekord s prevozom 1.120 Judov iz Etiopije. Žal pa je bil udeležen tudi v dveh največjih letalskih tragedijah: 27. marca 1977 sta v megli na letališču Teneriffa trčili enaki letali KLM in Pan Am (585 mrtvih ), 12. avgusta 1985 pa se je pri Tokiu zrušil japonski 747 – 520 mrtvih.

B. B.