raziskujejo, kako se v družbi izražata spolna in tudi razredna neenakost.

V državnem svetu Republike Slovenije se spomladi leta 2018 znova izprašujejo o liberalizaciji žensk, kontracepciji, splavu, ženskih pravicah, celo o šolanju žensk in preveč aktivnem moškem osvajanju. Kot da gre za posmeh eni izmed velikih parol leta 1968: Pustite cveteti sto cvetovom. Toda ženske tudi v tako opevanem revolucionarnem obdobju niso bile pripuščene v prve vrste, vidi se jih samo na fotografijah. Pritoževale so se, da so tajnice.

"Ko sem prišla v Pariz, sem bila zelo presenečena nad odnosom do žensk v Franciji. Ženske so sanjale samo o tem, da se bodo poročile. V moji prvi službi smo bile samo tri ženske," se spominja pariška Slovenka Špela Jelenc, ki v francoski prestolnici živi od leta 1968.

Moške trdnjave
Ko je mlada slovenska umetnica nekoč prišla na prakso v tovarno, so bili zaposleni prepričani, da je direktorjeva ljubica … Je danes res drugače? "Slavljenja žensk ne dosegamo niti v akademskem območju niti v politiki. Zato se vedno znova zastavlja vprašanje o ženski sposobnosti. To je ohranjanje trdnjav. Moških trdnjav," pravi psihologinja Mirjana Ule.

V aktualni sklic slovenskega parlamenta je bilo izvoljenih samo 22 žensk. Zakaj se spolne kvote v praksi ne obnesejo? Pesnica in filozofinja Katja Perat: "Sámo vprašanje ženskih kvot je v družbi, ki ne temelji na feminističnih vrednotah, brezpredmetno. Od žensk, ki varujejo patriarhat in delujejo po njegovih smernicah, sama ne vidim koristi ne v družbi ne v parlamentu. Raje imam moškega feminista."

Pustite cveteti sto cvetovom
Kakšna vrednota je v resnici še egalitarnost? Filozof Igor Pribac: "Egalitarnost ni bila nikoli popolnoma pozabljena vrednota. Leta 1968 je egalitarizem označeval enakost možnosti življenjskih slogov. Velika parola leta 1968 je bila Pustite cveteti sto cvetovom. Ta element je danes popolnoma sprejet in tako lahko rečemo, da je dediščina leta 1968 zmagala."