Pirc Musar je v svojem govoru poudarila, da ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti tudi danes po svetu še vedno umirajo številne nedolžne žrtve. Foto: Nebojša Tejić/STA
Pirc Musar je v svojem govoru poudarila, da ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti tudi danes po svetu še vedno umirajo številne nedolžne žrtve. Foto: Nebojša Tejić/STA

Od pomora talcev v Grabnu pri Stranicah, ki velja za enega najhujših nacističnih vojnih zločinov na slovenskem ozemlju med 2. svetovno vojno, mineva 80 let. Nemški okupatorji so 12. februarja 1945 na jablane, ki stojijo še danes, obesili 99 talcev, enega pa so ustrelili med begom. Šlo je za povračilni ukrep za smrt enega najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, vodje celjskega okrožja in deželnega svetnika Antona Dorfmeistra.

Dorfmeister je bil namreč ranjen 2. februarja 1945, ko je partizanska Bračičeva brigada v soteski Tesno postavila zasedo avtomobilski koloni, ki se je vračala z Dorfmeistrove poroke. Za posledicami ran je umrl naslednjega dne v celjski bolnišnici. 100 talcev, ki so jih pobili iz maščevanja, so nacisti zbrali v mariborskih, celjskih in trboveljskih zaporih. Najmlajši je bil star 16 let, najstarejši talec pa je imel 64 let.

"Zelo me žalosti, da v trenutkih, kot je današnji, ko stojimo ob grobovih žrtev zločina, ljudje še vedno ne živijo v miru," je na žalni slovesnosti dejala predsednica republike. Foto: Nebojša Tejić/STA

Venec k spomeniku žrtvam je ob na slovesnosti ob 80. obletnici dogodka položila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kot je dejala, so s frankolovskim zločinom okupatorji grobo poteptali človekovo dostojanstvo in grozovito posegli v življenja stotih družin ter v prihodnji razvoj slovenskega naroda. Z izgubo stotih življenj so bile družinam in narodu odvzeti tudi njihovi upi, hrepenenja, sposobnosti, pričakovanja, hotenja – vse, kar so si naši rojaki želeli in za kar so si prizadevali v svojih sredinah, je poudarila Pirc Musar.

Po njenih besedah je sto nedolžnih življenj ugasnilo za ceno enega – in to takrat, ko so se že kazali obeti konca grozot in vnovičnega začetka težko pričakovane svobode. "Sporočila tega prostora in dogajanje po svetu nas opozarjajo, da se iz zgodovine nismo dovolj naučili. Ob teptanju dostojanstva, človečnosti in ozemeljske celovitosti še vedno umirajo številne nedolžne žrtve," je dejala predsednica.

Mednarodna skupnost pa po besedah Pirc Musar vse bolj postaja nemočna opazovalka držav, ki namesto moči argumenta uporabljajo argument moči. Odgovornost vseh nas je, da se civilizacijske vrednote branijo in ohranijo. "Zdaj je skrajni čas za enotnost in solidarnost," je povzela. Opozorila je, da nepremišljena uporaba politične retorike, moči in interesov lahko povzroča nemir, destabilizacijo in kaos. V obdobju svetovne soodvisnosti in povezanosti pretres na enem koncu planeta povzroči reakcijo na drugem koncu in pri tem izgubljamo vsi.

Sorodna novica "Bili so verni in neverni. Bili so komunisti in kristjani. Vsi so bili žrtve."

Napenjanje mišic, žuganje s prstom in komolčenje na mednarodnem parketu ne koristijo nikomur, je poudarila in dodala, da moramo svetovne izzive reševati premišljeno, strpno in sodelujoče, skupaj. "To sta naša odgovornost in naš dolg do preteklih žrtev – in tudi do generacij, ki prihajajo za nami," pravi Pirc Musar. Poudarila je, da morajo svoboda, mir, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ostati naše temeljne vrednote. Preprosto nimamo druge izbire, če želimo živeti v mirnem in urejenem svetu. Žrtve preteklih vojn so omogočile, da lahko živimo v lastni državi, v mirnem sobivanju s svojimi sosedi prek državne meje, v regiji in širše, je spomnila predsednica.

Po predsedničinih besedah smo se Slovenci povezali vedno, ko je bilo to ključno za naš obstoj. Znati moramo sodelovati, odpuščati, živeti v sožitju in poskrbeti, da se vojno gorje na naših tleh nikoli več ne ponovi. Pirc Musar je še dodala, da naj se iz zgodovine ne prenašata jeza in sovraštvo, temveč naj se prenaša spomin, ki nas opominja na to, kaj jeza in sovraštvo lahko prineseta.

Žalno slovesnost ob 80. obletnici poboja in v spomin na nedolžne žrtve sta pripravila Mestna občina Celje in Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev na Stranicah. Spominsko območje na Frankolovem sicer obsega ostanke drevoreda jablan in dva grobova, kamor so po obešenju zakopali žrtve.