Predsednik komisije državnega sveta (DS) za državno ureditev Rajko Fajt je kot pomemben dosežek pri reševanju prikritih grobišč poudaril vzpostavitev sektorja za vojne grobove in grobišča pri ministrstvu za obrambo, saj se prvič vzpostavlja celovit register vojnih grobov. A spomenik vsem žrtvam vojn in z njimi povezanih dogodkov po njegovih besedah še vedno nima posvetila.

"Eden od ciljev posveta je spodbuditi odgovorne, da se to dejanje končno uresniči. Zahteven projekt je tudi oblikovanje grobnice s spomenikom za nepokopane mrtve," je še dodal Fajt.
Udeležence posveta je po videu nagovoril tudi predsednik DS-ja Marko Lotrič. Meni, da je zdaj čas, da se opravi pregled, preveri, kaj je bilo v teh letih doseženega, in ugotovi, kateri izzivi nas še čakajo. "Reševanje vprašanj prikritih grobišč in vseh vojnih grobov ter ureditev obeležij sta ključna pokazatelja zrelosti in odgovornosti naše družbe," je poudaril.

Sledila so predavanja. Tako je med drugim predsednik komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman v prispevku Slovenija – vojni grobovi, grobišča in tranzicijska pravičnost delo komisije v obdobju 1990–2025 povzel kot spravno. Opisal je delovanje komisije in med drugim poudaril, da je v registru vojnih grobišč okoli tisoč grobov, v katerih so pokopane žrtve, ki jim je "titoizem" priznal pravico do groba in spomina. V teh grobovih je po njegovih navedbah od več kot 50.000 takih žrtev pokopanih manj kot 20.000, in sicer okoli 13.000 znanih in 7000 neznanih. Meni, da pravica do groba in spomina velja za vse žrtve.

Kakšna je vloga policije?

Upokojeni višji kriminalistični svetnik Pavel Jamnik je predstavil delo policije na področju preiskovanja povojnih zločinov. Poudaril je, da je bil decembra 1990 mejnik, ko je država začela prepoznavati ta dejanja kot povojne poboje. Leta 1994 je bila prvič v policiji organizirana delovna skupina Sprava, ki je začela preiskovati poboje. Predstavil je še odkritje pomembnih dokumentov v fondu Kontraobveščevalne službe in Vojnem arhivu v Beogradu, ki so dokončno razjasnili dvojno linijo poveljevanja in jasno pokazali poveljniško strukturo odgovornih za izvedbo pobojev, ki je potekala neposredno od predsednika Josipa Broza navzdol.

Ferenc predstavil 35 let dela komisije

Zgodovinar Mitja Ferenc je predstavil pregled 35-letnega dela komisije, ki se je v prvem desetletju osredotočala le na gradnjo dveh spomenikov na Teharjah in v Kočevskem rogu. Med letoma 2000 in 2009 ji je uspelo evidentirati 600 lokacij, ki so bile osnova za terenska potrjevanja in prve ekshumacije od leta 2006. Po njegovih besedah pa je šokantno odkritje morišča v Hudi Jami 2009 povzročilo večletno omejitev dela. Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015 in stabilno financiranje programa komisije sta po njegovih navedbah omogočila nadaljevanje raziskav.

"Do zdaj je bilo raziskanih 224 grobišč in morišč. Iz 91 grobišč je bil izveden celoten prekop žrtev, iz 31 pa delen, v 102 pa je bil s sondiranjem potrjen obstoj grobišč. Ekshumirani skeletni ostanki pripadajo okoli 9146 osebam. Urejenih je bilo 173 grobišč in morišč," je pojasnil Ferenc.

Neuspešna prizadevanja komisije za trajno mesto pokopa skeletnih ostankov po njegovem mnenju opozarjajo, da se tudi "80 let po zločinu še vedno soočamo z umanjkanjem temeljnih civilizacijskih pravic, to je pravice do spominjanja in do groba".

Spravno delovanje Boruta Pahorja

Alja Brglez z Inštituta za civilizacijo in kulturo je predstavila spravna dejanja nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja v letih od 2012 do 2022. "Predsednik Pahor je v času samostojne Slovenije naredil odločilne stvarne in simbolne korake pri povezovanju ljudi in doseganju sprave pri nas. Sprava ni političen proces, temveč stanje duha družbe in skupnosti, posameznikove osebne odločitve in zmožnosti zanjo," je dejala Brglez, sicer vodja Pahorjevega kabineta v času obeh mandatov.

V svojem prispevku je pokazala, da je Slovenija do konca leta 2022 vzpostavila potrebni zakonski okvir in ustrezno institucionalno infrastrukturo in vpeljala dobre prakse. Opozorila pa je na nedokončani nalogi, ki še čakata na uresničitev: manjkajoči napis na spomeniku žrtvam vsem vojn in z vojnami povezanim žrtvam na Kongresnem trgu v Ljubljani in pokop romskih žrtev, za kar še niso našli ustreznega mesta.

V nadaljevanju posveta so o omenjeni tematiki med drugimi spregovorili Matija Ogrin iz Nove slovenske zaveze na temo vezi med svojci, grobovi in identifikacijo žrtve, župnik in dekan dekanije Črnomelj Anton Gnidovec na temo spoštovanja mrtvih in Milan Sagadin iz komisije o vključevanju prikritih grobišč v slovensko spominsko krajino.