Sorodna novica Dežman: V zadnjih treh letih urejenih in označenih 162 grobišč

Monografijo, ki jo je sofinanciralo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, je na kratko predstavil njen urednik in predsednik komisije Jože Dežman. Poročilo 4 predstavlja rezultate dela, ki ga je komisiji po njegovih besedah omogočil zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev iz leta 2015. Po treh letih uresničevanja zakona v komisiji po njegovih besedah ugotavljajo, da je zakon omogočil nadaljevanje dela pri odkrivanju in urejanju prikritih morišč in grobišč, pa tudi izkop in pokop posmrtnih ostankov.

Do konca leta 2018 so tako raziskali 233 grobišč in morišč, pri 129 so opravili delen ali celoten prekop žrtev, pri 104 pa so s sondiranjem potrdili obstoj človeških skeletnih ostankov.

Odkrili so posmrtne ostanke vsaj 2.532 oseb. Od teh so jih pokopali 1615. 162 grobišč in morišč so uredili v naravi. Med raziskavami so odkrili več tisoč predmetov. Poročilo posebej opozarja na neurejeno stanje vojnih grobišč v Sloveniji, pa tudi slovenskih vojnih grobišč v tujini, je dejal Dežman in dodal sporočilo komisije oz. knjige, da niso "linijsko delegirani, ampak iščejo resnico".

Osrednji del poročila je posvečen posledicam prelomnice, ki ji v komisiji pravijo zakon o prikritih grobiščih, k čemur sta največ prispevala kriminalist Pavel Jamnik in zgodovinar Mitja Ferenc.

"Tudi tega poročila brez sprejetja zakona ne bi bilo," je povedal Jamnik in poudaril, da so z zakonom rešili vse možnosti tehničnega dela s prikritimi vojnimi grobišči. Rezultat tega je množica odkritih in raziskanih grobišč, izvedenih prekopov in nato pokopov žrtev, kakor si zaslužijo. V prispevku namreč opisuje pot od odkritja prikritega grobišča do ugotavljanja identitete žrtev. Ena od nalog za prihodnost je, da bi komisijo nadomestil zavod, ki bi skrbel za grobišča, je še dodal.

Organizacijske težave

V nadaljevanju je Ferenc podal kratek pregled delovanja vladne komisije, ki se je vseskozi spopadala z organizacijskimi in drugimi težavami oziroma z omejeno možnostjo delovanja, ki ji ga je onemogočala vsakokratna izvršna oblast pred sprejetjem zakona. Pričujoče poročilo zdaj sloni na rezultatih, ki jih je komisiji omogočil zakon, je dejal.

Kljub temu pa je Ferenc kot najtrši oreh, ki ga komisija "razbija" že tretje leto, omenil grobišče Jama pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu. Ob tem je izrazil upanje, da to ne bo postala druga Huda Jama, kjer so odkrili več kot 1.400 žrtev.

Poročilo komisije izpostavlja tudi pomembno vlogo arheologov pri raziskovanju prikritih grobišč; to je predstavil arheolog Uroš Košir.