Komisija Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč je na novinarski konferenci predstavila izsledke izkopa posmrtnih ostankov iz grobišča na Igu pri Ljubljani, na t. i. Benkovem travniku.

Prvič so sondiranje na tem območju opravili že leta 2015, oktobra letos pa so arheologi s sistematičnim izkopom tesnih jarkov potrdili obstoj grobišča, sredi novembra pa so nato izvedli izkop.

Šlo naj bi za dve romski družini
Odkrili so sedem grobov: tri enojne, dva dvojna in dva množična - v manjšem so bili posmrtni ostanki 12, v večjem pa 34 ljudi. Skupno so našli posmrtne ostanke 53 ljudi, tako odraslih kot otrok in mladostnikov, tako moških kot žensk.

Na njih so našli strelne rane in tulce kalibra 7,2 in 9 mm. Ob posmrtnih ostankih so našli tudi številne osebne predmete - večinoma dele oblačil, gumbe, denarnice, glavnike -, kar po besedah komisije potrjuje, da je šlo za civilne, ne vojaške žrtve.

Za zdaj se kot edini razlog za usmrtitev večje skupine Romov - šlo naj bi za dve romski družini - v Iški kaže "preventivno uničenje" zaradi strahu partizanov, da bi jih Romi izdali, so predstavniki komisije zatrdili na novinarski konferenci.

Vsi odkriti domnevni storilci že pokojni
Policija primer Iška obravnava kot kaznivo dejanje, do zdaj zbrani podatki sicer zadoščajo le za okvirno rekonstrukcijo tragičnega dogodka, s pomočjo pisnih virov in pričevanj domačinov pa so odkrili tudi nekatera imena domnevnih storilcev.

"V preiskavi smo izvedeli za nekaj imen, tri ali štiri ljudi z imenom in priimkom ter njihovim t. i. partizanskim imenom, ki so sodeč po informacijah, ki smo jih zbrali, sodelovali pri tem poboju. In ti omenjeni so že vsi pokojni. Informacije pa zbiramo še naprej, in če se izkaže, da naletimo na človeka, ki je še živ in je pri tem sodeloval, bomo preverili njegovo vlogo, govorili z njim, če bo mogoče, zbrati dokaze, ki ga bodo neposredno povezali s tem dogodkom, bo policija proti tej osebi vložila kazensko ovadbo," je za MMC pojasnil v komisiji sodelujoči kriminalist Pavel Jamnik.

"Če take žive osebe ne najdemo, pa tožilstvo obvestimo zgolj s poročilom o celotnem postopku izkopa in dozdajšnjih ugotovitvah," je dodal.

Koliko ljudi pa naj bi sodelovalo pri tem poboju? "Vemo, kateri enoti so pripadali storilci, to je izvedla ena partizanska četa. V okviru arhivskih gradiv zdaj iščemo imena ljudi, ki so v tej četi bili, in poskušamo ugotoviti, ali je kdo izmed njih še živ," je razložil Jamnik.

"Preventivne likvidacije"
Zakaj pa so bili Romi sploh izbrani kot žrtvena skupina? Odgovor leži v njihovem načinu življenja, saj so se partizani, ki so se skrivali, bali, da bi jih Romi lahko izdali in italijanski okupacijski oblasti razkrili podrobnosti o gibanju partizanskih enot.

"Njihovo potovanje iz kraja v kraj bi lahko Italijani uporabili za ovaduštvo - bodisi pod prisilo ali pa ob obljubi pridobitve. To je bil tudi v partizanski literaturi, ki te dogodke sicer le bežno omenja, največkrat razlog, da so Rome določili za smrt," je za MMC pojasnil zgodovinar Mitja Ferenc, ki ob tem dodaja, da je "povsem nesprejemljivo in necivilizacijsko", da je šlo za celotne družine. "To je zločin, ki ga je treba obsoditi, in tukaj ni nobene dileme," je dodal.

Po do zdaj znanih podatkih je ob začetku 2. svetovne vojne na Slovenskem živelo od 300 do 400 Romov. Približno 150 pobojev naj bi zakrivili partizani, nekaj manj kot 100 pa Italijani, vendar zanje ovaduštvo ni bilo motiv. "Okupatorji so imeli popolnoma rasističen ključ. Ob holokavstu še načrtno uničenje populacije Romov in Sintov, to je bil tudi evropski proces, načrten genociden ukrep," nam je pojasnil predsednik komisije Jože Dežman.

Porajmos je zgodovinsko dejstvo
Pod nacistično vladavino so bili Romi na podlagi nürnberških rasnih zakonov obravnavani kot manjvredni. Po nekaterih podatkih so nacisti med letoma 1939 in 1945 pobili okoli pol milijona Romov, po nekaterih podatkih celo milijon in pol. Natančnejše število žrtev porajmosa - kakor se imenuje nacistični pogrom nad Romi - v nasprotju s številom žrtev holokavsta namreč ni znano.

Na večer 2. avgusta 1944 so nacisti na primer ukinili t. i. Zigeunerlager (romsko taborišče) v sklopu taborišča Auschwitz-Birkenau in v eni sami noči, poimenovani Zigeunernacht (ciganska noč), v plinskih celicah kruto pobili več kot 3.000 Sintov in Romov.

Genocid nad Romi oziroma porajmos je Zahodna Nemčija uradno priznala šele leta 1982, aprila 2015 pa je Evropski parlament 70 let po koncu druge svetovne vojne genocid nad Romi z resolucijo prepoznal kot zgodovinsko dejstvo.

Pomlad 1942
Poboji Romov na Slovenskem so se zgodili predvsem spomladi leta 1942, saj so takrat v ljubljanski pokrajini partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta in tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, kjer so partizansko "sodstvo" lahko izvajale tudi že same čete, obdobje njihove velike moči pa se je končalo z avgustovsko veliko italijansko ofenzivo.

Komisija je prepričana, da bodo našli še nekaj deset okostij Romov - v prihodnjem letu jih čakata še izkopa pri Sodražici in Horjulu, so pojasnili.