Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leto dni po popolnoma virtualnem Liffu, ki smo ga preživeli pred domačimi zasloni, se ljubljanski filmski festival vrača v malo manjšem obsegu kot pred pandemijo – kakovost filmov pa ni pod vprašajem, zagotavlja programski direktor Simon Popek.
Festivalu slovenskega filma je s sedmimi vesnami - tudi tisto za najboljši film - zavladala komična drama Prasica, slabšalni izraz za žensko. Režiserka Tijana Zinajić je hotela za besedo "prasica" narediti to, kar je Goran Vojnović za "čefurja".
Na 24. FSF-ju je sedem vesen, med njimi za najboljši celovečerni film, prejela Prasica, slabšalni izraz za žensko režiserke Tijane Zinajić, ustvarjalci Inventure pa štiri, njen režiser Darko Sinko se je razveselil vesne za režijo.
Hrvaški film je v Cannes vrnila režiserka Antoneta Alamat Kusijanović, ki je Moreno posnela v sodelovanju s produkcijsko hišo Martina Scorseseja. Manjšinska slovenska koprodukcija jadransko idilo naslika kot klavstrofobičen zapor za odraščajoče dekle.
"Ne vem, če bi te ravno ustrelil ... pljunil bi ti pa zihr v pijačo." Kako si razložiti poskus umora možaka, ki v bližnjih v najslabšem primeru zbuja medlo antipatijo? Film Inventura nastavi zrcalo našim utvaram o človeški nesebičnosti.
V Benetkah je svetovno premiero doživel še en težko pričakovani film. Celovečerec Spencer prikazuje hipotetično dogajanje v 3 dneh, ki so pomembno zaznamovali življenje tragično umrle princese Diane.
Na 74. filmskem festivalu v Cannesu je najprestižnejšo nagrado, zlato palmo, prejel francosko-belgijski film Titane režiserke Julie Ducournau. Zlato kamero za najboljši prvenec je prejel film Morina, ki je nastal tudi v slovenski koprodukciji.
Sloviti nizozemski režiser je v Cannesu predstavil film o spletkah v ženskem samostanu v 17. stoletju in z njim še enkrat prepričal zahtevno cansko občinstvo. Seveda v svojem značilnem brezkompromisnem in provokativnem slogu.
"Liffe je bil letos prvi večji dogodek na spletu, ki je tako odmeven, da se prodaja, in mi smo z letošnjo izdajo zelo zadovoljni," je ob koncu Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala dejal njegov programski direktor Simon Popek.
"Vprašanje, kako odrasti, je ves čas vzpostavljalo resno ozračje na snemanju. Zdaj mi je smešna resnost, s katero smo se lotevali tega vprašanja, ampak mislim, da ravno zato film stoji," Marko Djordjević opisuje nastajanje filma Moj jutranji smeh.
Filmska zgodovina je polna filmov o izgubi spomina. Človekovo spominjanje in možnosti, ki jih odpira igranje s časom in vednostjo gledalca, so sedmi umetnosti pisane na kožo.
Nagrado vodomec 31. Mednarodnega ljubljanskega filmskega festivala (Liffe) je dobil film Sadeži pozabe režiserja Christosa Nikouja, grenko-sladka zgodba o brisanju in pisanju bolečih osebnih spominov.
2500 let po tem, ko je Sofoklej iz mita o Tebanski kraljevi družini izluščil tragedijo o Antigoni in v njej soočil črko zakona in posameznikov etični imperativ, smo dobili kar dve filmski adaptaciji te arhetipske zgodbe.
Ena od nalog umetnosti je, da pred pozabo rešuje skrito zgodovino, da prelomne trenutke oživlja brez zapadanja v poenostavitve ali hagiografije. Andrej Končalovski je Drage tovariše posnel v črno-beli tehniki, a z ogromno občutka za vmesna, siva območja.
Koronacija, prvi pravi dokumentarni film o pandemiji covida-19 oziroma o spopadanju s pandemijo med tistim prvim izbruhom v Vuhanu, ni prijetna. Je duhamorna, moreča, tesnobna, pogosto nepovezana in antiklimaktična.
Christos Nikou je film o pandemiji posnel tako rekoč po naključju: ko je svojo dramo z elementi distopije predstavil svetu, se je ta že spopadal z boleznijo, ki nam je izmaknila tla pod nogami. A Sadeže pozabe odlikuje veliko več kot le preroški element.
"Pravi zaklad so prijatelji, ki smo jih našli po poti." Človek ne pričakuje, da ga bo ta zlizani kliše presunil kot globoka življenjska resnica – še manj pa, da se bo brez vsake ironije pojavil v filmu obešenjaškega nihilista Quentina Dupieuxa.
Letošnje leto je v Avdio-vizualni industriji zagotovo zaznamovala koronakriza, a kljub temu bo prihodnje obdobje zaznamovano s kreativnostjo in številnimi umetniškimi vrhunci, nekoliko pa tudi s kaosom, meni finska medijska analitičarka Johanna Koljonen.
Spletne vplivneže, t. i. influencerje, javnost rada obravnava kot plehke karikature, kot utelešenje banalnih in ekscesnih užitkov kapitalizma.
Mads Mikkelsen, ki si ga Hollywood rad sposodi za vloge uglajenih negativcev, se vrača pod režijsko taktirko Thomasa Vinterberga; njuno zadnje sodelovanje nam je prineslo za oskarja nominirani Lov. Nažgani je manj temačen, a vseeno ganljivo iskren film.
Neveljaven email naslov
