Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bacurau ima močno družbenopolitično sporočilnost. Filmska parabola o sodobni Braziliji prikaže napetosti med na videz nemočno skupnostjo ter ljudmi, ki imajo pozicijo moči.
Kolumbijski kandidat za tujejezičnega oskarja (in eden od nagrajenih filmov Liffa) je hipnotičen, neverjetno gledljiv zdrs v anarhijo, ki pokaže, kako zlahka s posameznika v resnici odpadejo spone civilizacije.
Nagrada vodomec jubilejnega festivala Liffe gre ruskemu filmu Prekla režiserja Kantemirja Balagova. Festivalsko občinstvo pa je najbolj prepričal japonski film Vsak dan je dober dan Tatsushija Ohmorija.
Indijski režiser Ritesh Bratra šest let po Okusih po ljubezni znova prinaša novo toplo, a hkrati grenko-sladko zgodbo iz Mumbaja, v kateri se v nenavadnih okoliščinah rodi ljubezen, ujeta v predsodke indijske družbe.
Nobelovka Svetlana Aleksijevič je za svojo prvo knjigo Vojna nima ženskega obraza (1983) zbirala zgodbe ruskih žensk, ki so se v drugi svetovni vojni borile na strani Rdeče armade - kot bolničarke, ostrostrelke, tankistke, pilotke, topničarke ...
Diana Budisavljević je bila Avstrijka, ki je v času NDH iz Jasenovca rešila več kot 10.000 srbskih otrok. Njena zgodba je bila pozabljena, vse dokler v roke režiserke Dane Budisavljević, tudi zaradi istega priimka, ni prišel Dnevnik Diane Budisavljević.
V Srbiji obstaja več kot petsto družin, ki si zaman prizadevajo najti svoje otroke. Staršem so v devetdesetih letih v porodnišnicah rekli, da so njihovi novorojenčki umrli, v resnici pa naj bi jih nezakonito prodajali v posvojitev.
V okviru sekcije Perspektive so zavrteli že vseh deset filmov in dan pred podelitvijo vodomca je dobra priložnost, da izpostavim še nekatere izmed filmov, ki bi jih jutri utegnila nagraditi mednarodna žirija.
"Film me je zanimal kot komentar, kaj se zgodi, ko v nekem prostoru kultura ni več pomembna, ko se uniči družbeno tkivo in postane mladim situacija zoprna."
150 let je minilo od izida Hugojevega romana, na katerega se simbolično navezuje Ladj Ly, a beda, marginalizacija, nasilje in socialne razlike v francoski družbi ostajajo. Namesto obupanega tatu štruce kruha bo upor zanetil štirinajstletnik z molotovko.
Filmski prvenec Richarda Billinghama je avtobiografska študija revščine in razkroja družinskega življenja, ki ju za seboj potegneta alkoholizem in zanemarjanje otrok. V brezkompromisno prikazani bedi poišče tudi drobce temne lepote.
Belgijska cineasta Jean-Pierre in Luc Dardenne bi lahko letos z Mladim Ahmedom osvojila tretjo zlato palmo in postavila rekord canskega festivala. Namesto tega sta naletela na različne odzive - kar ne preseneča, če vemo, katere pereče teme sta se lotila.
Najbrž ne razmišljate ravno pogosto o tem, kakšen je bil dan DPD-jevega ali UPS-ovega dostavljavca, preden se je s pošiljko pojavil pred vašimi vrati. Bolj verjetno je, da godrnjate, če ne prispe v točno predvidenem časovnem okviru.
Blaž Kutin je za scenarij filma Lara leta 2006 prejel več nagrad, med drugim tudi nagrado za novi talent EU-ja v Cannesu, a kljub temu doma zanj ni dobil sredstev. Scenarij je zato razočaran pospravil v predal. Do preobrata je prišlo po selitvi v Berlin.
Taika Waititi v satirično-sentimentalni komediji izpostavi nekaj, česar si resne zgodovinske drame ne morejo privoščiti: da je bil nacizem kljub svojim strašnim, daljnosežnim posledicam tudi posmeha vredna, absurdna ideologija. Smeh je lahko gesta upora.
"Tržičanom govoriti o tem, kaj so socialni problemi, je tvegano. Bilo mi je veliko olajšanje, da so v tem pogledu filmu zelo verjeli," je v MMCanalizi dejal režiser in scenarist filma Jaz sem Frenk Metod Pevec.
Roman Polanski si je dolga leta želel posneti film o "aferi Dreyfus"– na koncu pa se izkaže, da ga je bolj kot konkretni primer zanimala moraliteta o sprijeni družbi, v kateri sta videz pravičnosti in učinkovitosti bolj pomembna od dejanske pravičnosti.
Nadaljevanka Jezero, prestižna ekranizacija istoimenske knjižne uspešnice Tadeja Goloba, sicer na spored Televizije Slovenija prihaja v naslednjem mesecu, prva dva dela sta bila včeraj in bosta še danes na ogled v sekciji Predpremiere festivala Liffe.
Portret mladenke v ognju je v resnici portret skrivnih življenj žensk v drugi polovici 18. stoletja, raziskovanje skrivnih prostorov svobode, ki so si jih ženske utrle v svetu moških.
Sobotni večeri na prvem programu Televizije Slovenija v okviru Sedmega pečata prinašajo filme preteklih izvedb ljubljanskega filmskega festivala Liffe, v znamenju katerega je prestolnica te dni. Na ogled bosta še Nikoli zares tukaj in 112.
Neveljaven email naslov
