Švedski režiser Ruben Östlund se nam bo na letošnjem Liffu predstavil v sekciji Posvečeno, skupaj z ruskim režiserjem Aleksejem Germanom. Leta 1974 rojeni filmski ustvarjalec je svojo kariero na začetku 90. let začel kot režiser filmov s smučarsko tematiko, nato pa je bil, prav zaradi svojih smučarskih filmov, sprejet na filmsko univerzo v Göteborgu, kjer je leta 2001 tudi diplomiral.

Pozneje se je posvetil celovečercem in posnel štiri odmevne filme, Kitarski mongoloid (Gitarrmongot - 2004), Nenamerno (De ofrivilliga - 2008), Igra (Play - 2011) in Višja sila (Turist/Force Majeure - 2014). Trije izmed njih bodo prikazani v sekciji Posvečeno, poleg tega pa še Östlundova kratka filma Prizor iz življenja št. 6882 (Scen nr: 6882 ur mitt liv - 2005) ter Incident pred banko (Händelse vid bank - 2009). Film Višja sila bo prikazan v sekciji Predpremiere.

Östlund na istem motivnem in slogovnem področju kot Haneke
Ključni element ustvarjanja tega švedskega režiserja je motiv opazovanja, ta pa se vleče že od začetka njegovega vzhajajočega filmskega opusa. Kot je zapisal Matic Majcen, "Östlund v svojih filmih predstavlja ljudi, ki zmorejo udejanjiti neki približek realne intervencije v družbeni svet, a ne v smislu pozitivne akcije, temveč privzamejo vlogo odtujenega utelešenja izprijenih gonov, ponotranjenih s samodestruktivno Jackass kulturo in s figuro odsotnega starša: ljudje, lačni adrenalina in maničnega zabavljaštva kot edinega sredstva za zapolnjevanje praznine sodobnega življenja. Edino, kar takemu brezčutnemu tipu človeka preostane, je to, da svoj elitni položaj izrabi za izkoriščanje vseh tistih šibkih posameznikov, ki se mu znajdejo na poti".

Östlund nam v svojih filmih govori, da smo to v resnici mi, gledalci, pri tem pa uporablja klasični potujitveni učinek. S tem kaže na podvojeni pogled lika anemičnega gledalca, ujetega v oblastni režim tehnologije zabave in spektakla televizijskih podob, to pa je tista alegorična točka, v kateri se zahodna družba šibi pod pritiskom morale oropanih subjektov, je še zapisal Majcen.

Prvi Östlundovi filmi izdajajo nekoga, ki je studiozno gledal Michaela Hanekeja in se je našel na istem motivnem in slogovnem področju. Šele z Višjo silo se je začel režiser "osvobajati "hanekejevskega" statičnega kadra v bolj klasičen način kadra in protikadra, večjo vlogo pa je prenesel na dialoško komiko, ki izhaja iz poglobljenih karakterizacij likov. Vse to pelje Östlundov avtorski podpis nekam stran od njegovih najočitnejših vzornikov, ki sedaj dajejo pot vzniku nečesa izvirnejšega, a nič manj ostrega in neposrednega", je zapisal Majcen.

Več nagrad za švedskega režiserja
Film Kitarski mongoloid je leta 2005 prejel nagrado FIPRESCI na 27. moskovskem mednarodnem filmskem festivalu, njegov kratki film Incident pred banko pa je prejel zlatega medveda za najboljši kratek film na 60. berlinskem filmskem festivalu leta 2010 in veliko nagrado na filmskem festivalu v Tamperah leta 2011. Drugi celovečerec Nenamerno je bil uvrščen v program canskega filmskega festivala, film Višja sila pa je tekmoval v sekciji Un Certain Regard na letošnjem canskem filmskem festivalu in dobil nagrado žirije. Poteguje se tudi za tujejezičnega oskarja.

V okviru retrospektive bodo prikazani naslednji Östlundovi filmi:
Kitarski mongoloid
Mozaik zgodb o osamljenih ljudeh in nenadnih izbruhih nasilja je presunljiv in nevsakdanji filmski portret Švedske na pragu novega tisočletja. Pred statično kamero potekajo številni prizori iz vsakdana različnih ljudi: na strehi stanovanjskega bloka deček zvija antene in na televizijskih zaslonih gledalcev nastanejo motnje; ženska, ki zapušča stanovanje, kaže znake kompulzivnega vedenja; mlad fant igra na kitaro in zraven na ves glas kriči; skupina mladeničev sistematično uničuje vsa kolesa, ki se znajdejo na njihovi poti; dva moška v kuhinji pa skušata prepričati tretjega, naj sodeluje pri igri ruske rulete ...

Prizor iz življenja št. 6882
V tej predštudiji za celovečerni film Nenamerno se Östlund že dotakne teme, ki v prihodnje močno zaznamuje njegov filmski opus: vpliva skupine na posameznika in posledic, ki jih prinaša konformistično vedenje. Tridesetletni moški na zahodni obali Švedske skupaj s prijatelji preživlja najkrajšo noč v letu. Po nekaj popitih kozarcih druge prepriča, naj gredo z njim na visok most, s katerega namerava skočiti v morje.

Nenamerno
Drugi film enfant terribla švedske kinematografije ponuja duhovit in obenem provokativen pogled na sodobno švedsko družbo in na absurdne dogodke, do katerih lahko konformizem privede posameznika, če ne zna v pravem trenutku postaviti meje. V seriji petih, na prvi pogled nepovezanih zgodb režiser humorno raziskuje različne vidike vpliva skupine na posameznika: moškega srednjih let med zabavo v njegovem stanovanju poškoduje raketa, vendar noče poiskati zdravniške pomoči; voznik avtobusa mora ustaviti na počivališču za toliko časa, dokler potnica, ki je pokvarila zaveso na stranišču, ne prizna krivde; mlad moški je na srečanju nekdanjih sošolcev pripravljen storiti vse, da le ne bi pokvaril zabave; pijani najstnici druga drugo spodbujata k spogledovanju in nadlegovanju sramežljivega mladega moškega; osnovnošolska učiteljica pa skuša učence s pomočjo eksperimenta naučiti, naj ne podlegajo pritiskom okolice, vendar se zaradi tega sama znajde pod pritiskom kolegov …

Incident pred banko
Duhovita in podrobna filmska rekonstrukcija nenavadnega bančnega ropa, ki se je zgodil v Stockholmu junija 2006. Režiserja je za film navdihnil resnični dogodek, ki mu je bil priča tudi sam. Nekega junijskega dne sta bila Östlund in njegov producent Erik Hammerdorff namenjena na švedski filmski inštitut, ko je Erik nenadoma presenečeno vzkliknil: "Poglej, ta dva imata na sebi smučarske maske!" Po nasprotni strani ceste sta se na motorju res pripeljala dva "smučarja". Tako sta Östlund in Hammerdorff postala priči ropa, ki pa se je (za roparja) končal katastrofalno.

Igra
Študija najstniškega nasilja, ki temelji na resničnih dogodkih in se nalašč poigrava z gledalčevimi predsodki in prepričanjem, da se stvari vedno končajo slabo. Film, posnet na podlagi natančnega opazovanja nasilja med najstniki. V središču Göteborga je skupina fantov, starih med dvanajst in štirinajst let, med letoma 2006 in 2008 ob kar štiridesetih različnih priložnostih oropala druge otroke. Storilci so uporabljali strategijo, ki so jo poimenovali "število malih bratov" ali "bratski trik". Zanjo sta bili bolj kot fizično nasilje značilni igra vlog in uporaba žargona tolp.

Višja sila
Film v središče postavlja preprosto ugotovitev: nikoli ne moremo vedeti, kako bomo ravnali v kriznih razmerah, zavedamo pa se, da nas bodo drugi vedno ocenjevali prav na podlagi našega ravnanja. Ebba in Tomas z otrokoma za nekaj dni odpotujeta na smučarski oddih v francoske Alpe. Nekega dne družino med kosilom v gorski koči prestraši snežni plaz in idila se v trenutku sprevrže v nočno moro. V koči zavlada preplah, Ebba na pomoč kliče Tomasa, da bi ji pomagal zaščititi njune otroke. A Tomas se na njene obupane klice ne odzove; beži in razmišlja le o tem, kako bi sam odnesel celo kožo. Izkaže se, da je šlo le za preplah, a Tomasov in Ebbin zakon nenadoma zaide v krizo.