Mednarodna žirija za glavno nagrado 35. Liffa je vodomca drugo leto zapored namenila madžarskemu režiserju. Lani je žirijo navdušil Ádám Császi s filmom Tri tisoč oštevilčenih opek (Háromezer számozott darab), letos pa njegov rojak Bálint Szimler s filmom Črna pika (Fekete pont).

Szimler je nekako podobno kot Császi presenetil domačo kritiško javnost, a vendarle z drugačno utemeljitvijo. "Režiser Bálint Szimler z dogajanjem v šoli – eni najpomembnejših družbenih institucij – prikazuje boleče probleme sodobne Madžarske. To počne s svežino in humorjem, obenem pa s precizno in bolečo presunjenostjo. Ob tem se dviga nad aktualno družbeno kritičnost ter se v svojem posmehu neumnosti, podmuklosti, strahopetnosti, omejenosti in agresivnosti človeške narave pokloni požrtvovalnosti in svobodi," je v utemeljitvi zapisala žirija.

Glavna nagrada Madžaru, posebna omemba Američanki
Ker je Szimler želel prikazati obstoječe stanje, je film nastal brez podpore madžarske vlade, podpisalo pa ga je kar 19 koproducentov. Zanj je prejel tudi posebno omembo na festivalu v Locarnu. Režiser je film posnel na podlagi lastne izkušnje, saj je pri svojih devetih letih zapustil ZDA in se moral prilagoditi "džungli madžarskega šolskega sistema". Kot je povedal po projekciji, je bilo to zanj veliko presenečenje, ker ni zmogel obvladati vseh pravil, ki so se od njega pričakovala, še manj pa jih je razumel. "Skušal sem preizprašati ta pravila," je povedal. Film je posnel v kratkem času, 24 otrok, ki so napolnili njegov filmski razred, pa je izbral med okoli 600 otroki, ki so jih iskali tudi na Facebooku.

Na vprašanje, ali je sodobni madžarski film nekaj, na kar moramo biti pozorni, je programski direktor Simon Popek v intervjuju pred letošnjim Liffom dejal, da "iz 'kritičnih' območij, iz območij, ki prestajajo neko obliko represije, prihajajo najboljši filmi." Tudi Črna pika je zanj dokaz kot zelo močna obsodba nakrhanega izobraževalnega sistema, v katerega posega politična oblast. "Taki filmi so logična posledica stanja v državi. Izjava, da se veselimo kriz, ker "bodo zdaj od tam prišli dobri filmi", seveda zveni izjemno cinično. Zgodovinsko gledano pa je to resnica: nihče si ne želi vojne ali pregona istospolno usmerjenih, so pa to potem vedno dobro pognojena tla za rast kakovostnih filmov, književnosti in druge ustvarjalnosti."

Ob glavni nagradi je posebno omembo prejela India Donaldson za film Dobra (The Good One). Žirijo je prepričala njena srhljivka o kampiranju s presenetljivimi zapleti, kjer se – kot je v recenziji zapisala Ana Jurc – merjenje moči odvija brez besed. "Kljub neprestanemu ohranjanju preprostosti nam film odkriva vedno nove plasti, prej enodimenzionalni liki dobivajo vsakič novo barvo, spoznavamo jih po niansah. Režiserka India Donaldson se izkaže z natančnostjo pri lovljenju težko ulovljivih občutkov ter se ponaša z občutljivo in nežno režijo, ki v vseh ključnih stvareh zelo dobro ve, kaj počne," so zapisali v utemeljitvi.

Najvišjo povprečno oceno občinstva 4,71 prejel film Manas
Nagrado občinstva zmaj je osvojila režiserka Marianna Brennand za svoj igrani prvenec Manas, rezultat desetletnih raziskav spolnih zlorab otrok v Amazonskem pragozdu, kjer je spoznala "ženske, ki so že od zgodnje mladosti doživljale neizmerne travme kot žrtve spolnih zlorab v lastnem domu, hkrati pa spolnega izkoriščanja na tovornih plovilih, pravzaprav brez možnosti pobega."

"Na žalost ima večina nas žensk izkušnjo zlorabe, bodisi spolne, moralne ali psihološke, ki pusti globoke brazgotine in travme. S filmom Manas želim dati glas tem ženskam in dekletom, ki sicer nikoli ne bi bile slišane, ter počastiti zgodbe, ki so mi jih zaupale," je film opisala režiserka.

Filmu Manas so po glasovih sledili Križišče (4,64), Novo leto, ki ni prišlo (4,62), Beg na konec sveta (4,51), Proti neznani deželi (4,47), Črni pes (4,39) in Somrak bojevnikov: Zazidani (4,34). Črna pika je bil po glasovanju na 8. mestu z oceno 4,26.

Slavili še celovečerni filmi April, Ravno obratno in Strupeno
Na Liffu so poleg vodomca in zmaja podelili tudi nagrado fipresci mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev, nagrado za najboljši kratki film, nagrado žirije Art kino mreže Slovenije ter nagrado mladinske žirije Kinotrip.

Nagrado fipresci je prejel eden od dveh vidnejših filmov azijskih režiserk v sekciji Perspektive. Film April gruzijske režiserke Dee Kulumbegashvili, nagrajen že na filmskem festivalu v Benetkah, je žirija v sestavi Igor Angjelkov, Hamed Soleimanzadeh in Maruša Kuret označila kot drzno in eksperimentalno proučevanje gruzijskega podeželskega življenja. "Film se osredotoča na globoko osebno in univerzalno temo splava ter mojstrsko raziskuje družbene in kulturne omejitve v odmaknjenem okolju. Premišljena uporaba semiologije v kombinaciji z navdušujočo fotografijo pripoved obogati z dodatnimi pomenskimi plastmi. Film odlikuje inovativen pristop, ki omogoča svež pogled na kompleksne človeške izkušnje," je še zapisala žirija.

Žirija v sestavi Manca Cerar, Jure Mavrič in Erik Toth je odločala o nagradi art kino mreže Slovenije. Odločila se je nagraditi film Ravno obratno (Volveréis), ki ga je režiral Jonas Trueba in praznuje drugačno ljubezen – zdrav konec razmerja, ki po petnajstih letih skupnega življenja še vedno temelji na spoštovanju, hkrati pa priznava, da sta se partnerja v tem času razvijala v različne smeri. "Izpostavlja univerzalno resnico, da ključnih odločitev v razmerju ne sprejmemo le enkrat, temveč vsakič znova, vsak dan posebej. Odnos med glavnima likoma je naraven in večplasten, film pa vsebuje tudi presenetljiv koncept, ki postavlja lika ne le pred kamero, temveč tudi za njo. Film je hkrati preprost, zabaven, a poln subtilnih podrobnosti in iztočnic za razmislek. Jonás Trueba s tem delom suvereno stopa po očetovih stopinjah, saj ustvarja film, ki je celovit, življenjski in iskren," je med drugim zapisala žirija.

Žirijo za Kinotripovo nagrado letos sestavlja pet članov 9. Kinotripovega filmskega kluba: Nadja Alymova, Alja Budin, Gašper Macedoni, Maša Mramor, Lenart Zalar Schroers. Od petih nominiranih filmov za Kinotripovo nagrado mladinske žirije se jih je najbolj dotaknil tisti z nekonvencionalnim avdiovizualnim pristopom k mladinskemu filmu. Odločili so se za film Strupeno, ki ga je režirala Saule Bliuvaite. "Dodelana vizualna estetika je podprta z nežno in minimalistično barvno paleto. Spogleduje se z izstopajočo glasbeno podlago ter tvori subverzivno celoto in surovo pripoved o mladih dekletih v modni industriji. Igrani film je brezčasen dokument, ki preizprašuje idealizirano podobo ženskega telesa, ta pa je včasih lahko tudi usodna," meni mlada žirija.

Za najboljši kratki film izbran Oyu, posebna omemba za Aqueronte
Nagrada za najboljši kratki film je šla filmu Oyu, ki ga je režiral Atsushi Hirai. "V tem sijajnem, spokojnem kratkem filmu običajen večer v javnem kopališču manjšega mesta preraste v katarzično izkušnjo, ob kateri se moški zave, da je na svetu sam. Vendar zgodba ni žalostna, še manj sentimentalna; če je film nadvse ganljiv, je to zasluga njegove zadržanosti, ki nas močno opominja, da so najbolj pretresljive zgodbe prav tiste, ki namesto razkrivanja zgolj nakazujejo," je zapisala žirija v sestavi Leonardo Goi, Anja Medved in Niko Novak.

Posebno omembo so namenili režiserju Manuelu Munozi Rivasu za kratki film Aqueronte. "Film, ki ga ne zanima razrešitev lastnih ugank, temveč nam raje dovoli, da v njih uživamo, je prava redkost. Prečkanje reke tu postane onstransko potovanje v presečišču med budnostjo in sanjami. Ob pretanjeni pozornosti do zvočne kulise in v meglo zavite vizualne podobe je film hipnotično doživetje, še toliko bolj zapeljivo zaradi načrtno nepojasnjenih skrivnosti," meni žirija.

Ni pa še končano glasovanje za najboljši film jadranske festivalske mreže, ki se bo končalo jutri po zadnjih projekcijah na festivalu. Filmi za najboljši film jadranske festivalske mreže bodo predvajani na vseh petih festivalih (Sarajevski filmski festival – SFF, Zagrebški filmski festival – ZFF, Črnogorski/Hercegovski filmski festival – MFF, Festival avtorskega filma – AFF in Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe), kjer bodo glasovali tamkajšnji obiskovalci. Konec leta bo po končanem ciklu in preštetih glasovih z vseh festivalov razglašen zmagovalec, ki bo prejel finančno podporo za distribucijo filma v regiji. Po trenutno prejetih in preštetih glasovih gledalcev vodi film Valovanje (Flow) v režiji Gintsa Zilbalodisa. Sledijo mu Hipnoza, Ribe na meniju in Mleko.

Sorodna novica "Dekleta iz okolja z malo možnostmi so najbolj dovzetna za tovrstno plenilsko vedenje"

Tekmovalni sklop je bil letos v znamenju režiserk
V konkurenci za glavno nagrado so bili filmi, ki razgaljajo najrazličnejše tematike, od zdravstva na podeželju, šolskega sistema na Madžarskem, samomora, spolnega nadlegovanja in pravil modne industrije do političnih trenutkov, kot je padec komunističnega režima v Romuniji. Po besedah filmske kritičarke Petre Meterc je med naslovi v sekciji Perspektive letos bilo kar nekaj filmov, ki so prejeli pomembne nagrade na drugih festivalih po Evropi. V naboru so bili recimo film Vsi odtenki svetlobe indijske režiserke Payal Kapadie, ki je v Cannesu spomladi prejela nagrado grand prix, film Proslava hrvaškega režiserja Bruna Ankovića, zmagovalca letošnjega festivala hrvaškega filma v Pulju, in film Strupeno litovske avtorice Saule Bliuvaite, ki je poleti odnesel glavno nagrado s festivala v Locarnu. Kar šest filmov v glavnem tekmovalnem programu so podpisale režiserke.

Na festivalu je bila znova prisotna gruzijska režiserka Dea Kulumbegašvili, in sicer z družbenokritičnim celovečercem April. S svojim režiserskim prvencem Sestri je bila prisotna igralka Ariane Labed, posnetem po istoimenskem romanu Daisy Johnson, s francosko-belgijsko-nemško koprodukcijo Tuji jezik pa Claire Burger. Med filmi v tekmovalnem programu je bil še neodvisni film Julie molči v režiji Leonarda van Dijla, ki se ukvarja z motivom spolnega nadlegovanja. Zadnji film v sekciji je bil še Novo leto, ki ni prišlo režiserja Bogdana Mureşana, tragikomedija o predvečeru romunske revolucije.

Liffe v številkah: 91 celovečernih in trije sklopi kratkih filmov iz 51 držav
Na 35. Liffu so našteli okvirno 36.000 obiskovalcev na 295 projekcijah, od tega 24 v Mariboru, 7 v Celju, 7 v Kranju in 8 v Novem mestu. Največ zanimanja je bilo za filme Anora, Konklave, Substanca, Sosednja soba, Pozno poleti, Emilia Pérez, Brutalist. Po projekcijah filmov je bilo 50 pogovorov s filmskimi ustvarjalci, festival pa je obiskalo 45 gostov, filmskih ustvarjalcev in članov žirij, so še sporočili organizatorji festivala

Retrospektiva je bila letos namenjena grško-francoskemu cineastu Costi Gavrasu, ki je bil tudi eden številnih gostov festivala. V fokusu so bili alternativni filmi na Slovenskem, sekcijo Posvečeno pa so tokrat namenili japonskemu modernističnemu klasiku Yasuzu Masumuri, ki bi letos praznoval sto let.