V prestolnici bo med 13. in 24. novembrom potekal 35. Ljubljanski mednarodni filmski festival – Liffe. V svojem programu bo letos 91 celovečernih filmov in trije sklopi kratkih filmov, med katerimi bodo tudi izbrani nagrajenci najvidnejših festivalov, tudi zmagovalce Cannesa, Berlinala in beneškega filmskega festivala. Festival bo filme ponudil v že uveljavljenih sekcijah Perspektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama svetovnega filma, Ekstravaganca, Kinobalon, Evropa na kratko in Jadranska mreža festivalov. Retrospektivo so letos namenili grško-francoskemu cineastu Costi Gavrasu, medtem ko bo cikel Posvečeno letos namenjen japonskemu filmskemu ustvarjalcu Jasuzi Masumuri, ki bi letos praznoval 100 let. V fokusu bo letos alternativni film kot pregled slovenskega neodvisnega eksperimentalnega filma iz obdobja, ko se je svoboda filmskega ustvarjanja pisala z velikimi črkami.

Perspektive v znamenju režiserk in filma, ki je prejel veliko nagrado žirije v Cannesu
V sekciji Perspektive je po besedah programskega direktorja festivala Simona Popka deset filmov iz zelo različnih kulturnih okolij, od tega so jih šest režirale režiserke. Med njimi je tudi nekaj povratnic na ljubljanski festival. Ponovno je na festivalu s svojim filmom zastopana gruzijska režiserka Dea Kulumbegašvili, tokrat z družbenokritično zgodbo April. Madžarska je zastopana s filmom Črna pika, ki ga je režiral Szimler Balint. Film Dobra režiserke Indie Donaldson je po Popkovih besedah ameriški neodvisni film v pravem pomenu besede. Tako kot film Julie molči, katerega režijo podpisuje Leonardo van Dijl, se ukvarja z motivom spolnega nadlegovanja.

Novo leto, ki ni prišlo v režiji romunskega režiserja Bogdana Muresanuja je Popek opisal kot dinamičen mozaik prepletenih usod. Film Proslava Bruna Ankovića je nastal po istoimenskem romanu Damirja Karakaša, Sestri pa je režiserski prvenec igralke Ariane Labed, ki je nastal po istoimenskem romanu Daisy Johnson. Litovski film Strupeno je celovečerni prvenec Saule Bliuvaite, ki je letos prejel zlatega leoparda na mednarodnem filmskem festivalu v Locarnu. Film Tuji jezik, ki ga je režiral Julien Poupard, pa prinaša zgodbo o odraščanju. V Perspektivah bodo prikazali tudi igrani prvenec Vsi odtenki svetlobe. Indijska režiserka Payal Kapadia je zanj že na začetku ustvarjalne poti prejela veliko nagrado žirije na festivalu v Cannesu.

Predpremiere z zvenečimi imeni in Megalopolisom Francisa Forda Coppole
V sekciji Predpremiere bodo med drugim prikazali neodvisno komedijo Anora Seana Bakerja, ki je na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu prejel zlato palmo. Balada o Limonovu v režiji Kirila Serebrenikova je po Popkovih besedah dinamičen portret ruskega pisatelja Eduarda Limonova, film Brutalist v režiji Bradyja Corbeta pa je izjemno močan s svojo vizualno komponento.

Prikazali bodo tudi Megalopolis Francisa Forda Coppole, ki ga je programski direktor festivala opisal kot spektakel, ki ga je vsekakor treba videti na velikem platnu, ter novi film Danisa Tanovića Pozno poleti, ki je za režiserja netipična romantična komedija. Na programu pa je tudi film Prisiljena, katerega režijo podpisuje Sharon Bar-Ziv, ki je slovensko-izraelsko-nemška koprodukcija. V psihološki drami na temo spolnega nasilja, ki je bila v celoti posneta v Sloveniji, sta zaigrali Nina Rakovec in Mia Skrbinac.

Pisan nabor filmov tudi v preostalih sekcijah Liffa
Kralji in kraljice bodo ponudili filme velikih imen svetovnega filma in dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma. V sekciji Panorama bodo prikazali številne festivalske favorite s petih celin, med katerimi je tudi nizozemski film Alfa, ki je nastal v koprodukciji s slovensko produkcijsko hišo Staragara. Sekcija Ekstravaganca bo ponudila pet filmov, ki jih je Popek opisal kot najbolj z akcijo nabite ali humorjem zabeljene čudaškosti. Med njimi je Substanca Coralie Fargeat, v katerem sta zaigrali Demi Moore in Margaret Qualley.

Sekcija Kinobalon bo po besedah vodja programa Kinobalon Petre Slatinšek iz Kinodvora ponudila pet celovečernih in en kratki film. Mladinska žirija, ki si bo ogledala pet izbranih filmov iz različnih sekcij, pa bo ob koncu festivala podelila nagrado Kinotripa. V tekmovalnem programu kratkih filmov Evropa na kratko, ki je nastala v sodelovanju z društvom Kraken, bodo po besedah predsednika društva Petra Cerovška prikazali 14 filmov, od tega šest igranih, tri animirane, enega eksperimentalnega in štiri dokumentarne hibride. V sekciji Jadranske mreže festivalov bodo prikazali štiri filme, med njimi animirani celovečerec brez dialoga Valovanje latvijskega režiserja Gintsa Zilbalodisa govori o mačku, ki kljub svojemu samotarskemu značaju najde zatočišče na ladji z drugimi živalmi.

Retrospektiva in cikel Posvečeno dvema edinstvenima filmskima mojstroma
Retrospektiva je namenjena grško-francoskemu cineastu Costi Gavrasu, čigar opus po besedah Simona Popka predstavlja univerzalno kritično držo internacionalista, ki se izvrstno znajde v številnih žanrih in produkcijskih okoljih. Ustvarjal je po vsej Evropi in v Hollywoodu, spogledoval se je s političnim trilerjem in družbenokritično dramo, posnel je celo eno najizvirnejših in avanturistično navdahnjenih "partizanaric" (Človek preveč, 1966), postavljeno v čas francoskega odpora med drugo svetovno vojno. "Po lanski retrospektivi, ki smo jo namenili italijanskemu političnemu filmu, se zdi nujno, da ob ponovnem dvigu desničarskega populizma prostor namenimo kritičnim glasovom liberalnih struj, ki so se znale odzvati na politične pretrese od sredine šestdesetih let naprej," je retrospektivi na pot še zapisal Popek.

V fokusu letošnjega festivala bodo alternativni filmi na Slovenskem, Liffe pa bo posvečen Jasuzi Masumuri, ki bi stoletnico praznoval avgusta letos. Čeprav je imel plodovito, žanrsko raznoliko kariero, je v kanonu velikih japonskih povojnih cineastov, ki jih ceni in pozna Zahod, ostal spregledan. Morda razlog tiči v tem, da njegov klasični slog ni bil v koraku z naprednostjo japonskega novega vala, ali pa v tem, da je na sceno prišel šele na repu "zlate dobe" japonskega filma.

Stalni nabor nagrad z vodomcem in zmajem na čelu
Filmi se bodo vrteli do 24. novembra, festival pa se bo dan pred tem uradno končal s podelitvijo nagrad. Vodomca po izbiri mednarodne žirije prejme režiser najboljšega filma iz tekmovalnega festivalskega sklopa Perspektive, nagrado občinstva zmaj pa film, ki mu občinstvo nameni največ glasov. Mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev bo podelila nagrado fipresci. Podelili bodo tudi nagrado za najboljši kratki film, nagrado mladinske žirije Kinotrip in nagrado Art kino mreže Slovenije.