V fokusu letošnjega festivala bodo alternativni filmi na Slovenskem, Liffe pa bo posvečen Yasuzi Masumuri. Japonski modernistični klasik Yasuzō Masumura bi stoletnico praznoval avgusta letos. Čeprav je imel plodovito, žanrsko raznoliko kariero, je v kanonu velikih japonskih povojnih cineastov, ki jih ceni in pozna Zahod, ostal spregledan. Morda razlog tiči v tem, da njegov klasični slog ni bil v koraku z naprednostjo japonskega novega vala, ali pa v tem, da je na sceno prišel šele na repu "zlate dobe" japonskega filma.

Režiser, ki mu srce bije na levi
"Po lanski retrospektivi, ki smo jo namenili italijanskemu političnemu filmu, se zdi nujno, da ob ponovnem dvigu desničarskega populizma prostor namenimo kritičnim glasovom liberalnih struj, ki so se znale odzvati na politične pretrese od sredine šestdesetih let naprej," je retrospektivi na pot zapisal programski direktor festivala Simon Popek.

Opus Coste-Gavrasa po njegovih besedah predstavlja univerzalno kritično držo internacionalista, ki se izvrstno znajde v številnih žanrih in produkcijskih okoljih. Ustvarjal je po vsej Evropi in v Hollywoodu, spogledoval se je s političnim trilerjem in družbenokritično dramo, posnel je celo eno najizvirnejših in avanturistično navdahnjenih "partizanaric" (Človek preveč, 1966), postavljeno v čas francoskega odpora med drugo svetovno vojno.

Gavrasu, tako Popek, srce bije na levi, problematiziral je brutalnost vojaške hunte v domovini (Z, 1969), vdor sovjetskih tankov na Češkoslovaško (Priznanje, 1970), vojaški udar v Urugvaju (Obsedeno stanje, 1973), strmoglavljanje Allendeja in vzpostavitev Pinochetovega režima v Čilu (Pogrešani, 1982) ter zatiskanje oči Vatikana pred holokavstom (Amen, 2002). V domovino se je vrnil leta 2019, da bi z Odraslimi v sobi posnel dramatizacijo reševanja grške gospodarske krize leta 2015, zasnovano na knjigi nekdanjega grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa. Letos je posnel film Le dernier souffle, ki je zastavljen kot filozofski dialog o življenju in smrti.

V pomanjkanju ljubljanskih dvoran vskoči AGRFT
V Ljubljani bo Liffe letos gostoval na šestih festivalskih prizoriščih (Linhartova in Kosovelova dvorana Cankarjevega doma, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Bežigrad in dvorana AGRFT-ja na Aškerčevi 5), sicer pa si bo mogoče festivalske filme ogledati tudi v Mariboru (Maribox), Novem mestu (Anton Podbevšek Teater) in Celju (Mali Union). Letos so lokacijam dodali še kranjski MojKino.

Stalni nabor nagrad z vodomcem na čelu
Filmi se bodo vrteli do 24. novembra, festival pa se bo dan pred tem uradno končal s podelitvijo nagrad. Vodomca po izbiri mednarodne žirije prejme režiser najboljšega filma iz tekmovalnega festivalskega sklopa Perspektive, nagrado občinstva zmaj pa film, ki mu občinstvo nameni največ glasov. Mednarodna žirija svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev bo podelila nagrado fipresci. Podelili bodo tudi nagrado za najboljši kratki film, nagrado mladinske žirije Kinotrip in nagrado Art kino mreže Slovenije.

Spremljevalni festivalski program tudi letos obsega številne pogovore s festivalskimi gosti in filmskimi ustvarjalci ter okrogle mize in delavnice.