Z nekaj znanja in sreče si lahko zagotovite brezplačno vstopnico za enega od naslednjih filmov: Kjer levinje rjovejo, Korzet, Lunana: jak v razredu, Neustavljivi ali Živeti.

Kjer levinje rjovejo je poetičen prvenec mlade kosovske režiserke in scenaristke Luane Bajrami iz leta 2021. Koprodukcija Kosova, Francije in ZDA prinaša zgodbo treh neustrašnih mladenk, ki se odločijo izboriti si svojo svobodo. "Okoliščine, v katerih se najdejo dekleta, so skrajne z namenom gledalca pozvati k razmisleku o nečem, kar kot odrasli pogosto pozabimo, in sicer gnevu, ki v nas vznikne, ko se zavemo svojega položaja. V vsakem od nas je gnev, ki se je že izrazil ali pa se še bo. Prevzel bo le različne oblike glede na okolje, v katero smo umeščeni. Prav ta zavest, ta gnev, zaznamuje to, kar splošno poimenujemo prehod iz otroštva v odraslost," je o svojem filmu povedala leta 2001 rojena filmarka.

Film Korzet predstavlja nov pogled na življenje avstrijske cesarice Elizabete, znane kot Sisi. Igralka Vicky Krieps je za prepričljivo upodobitev cesarice prejela nagrado za najboljšo igralko festivala v Cannesu v sklopu Posebni pogled. Film je nastal po scenariju in v režiji Marie Kreutzer (Gradec, 1977), ki je povedala, da je zelo hitro "ugotovila, da gre za obdobje v Elizabetinem življenju, ko se je po eni strani začela upirati vsej dvorni ceremonialnosti ter se po drugi začela umikati in izolirati; čas, ko je očitno postalo nemogoče, da bi se prilagodila vnaprej določeni šabloni. Zaslutimo občutje večne obveze do zadovoljevanja pretiranih pričakovanj, saj je to edini način za dosego priznanja in ljubezni – to se mi je zdelo izjemno zanimivo in univerzalno obenem".

Lunana: jak v razredu je bil letošnji butanski nominiranec za tujejezičnega oskarja. Gre za vizualno dognana refleksija o iskanju smisla in sreče, ki ju nemalokrat najdemo tam, kjer bi to najmanj pričakovali. Scenarij in režijo podpisuje Pawo Choyning Dorji, ki je po lastnih besedah želel raziskati vprašanje, ali je Butan res najsrečnejši kraj na svetu. "Vendar sem namesto enega samega odgovora podal idejo, da ni sreča tisto, kar navsezadnje iščemo v življenju, temveč pot, ki jo prehodimo v iskanju tistega, kar mislimo, da iščemo," je povedal leta 1983 rojeni filmar.

Francoska režiserka in scenaristka Anais Volpé skozi svoj film Neustavljivi raziskuje viharno prijateljstvo med mladima junakinjama današnjega časa, ki se pogumno soočita z osebno stisko. "Želela sem poustvariti močno čustvo, doživljeno, ko nas premetavajo razburkani valovi življenja. Ti valovi nas prevračajo, obenem pa tudi nosijo – ali, bolje rečeno, zibajo. Ustvarjajo nenehno čustveno gibanje, ob katerem imamo včasih občutek, kot bi se od sebe odmikali in približevali obenem. To je pot, ki smo jo primorani ubrati, če se želimo približati novim obzorjem, pa tudi pristati na novih obalah," je svoje razmišljanje ubesedila leta 1988 rojena Volpé.

Britansko-japonska koprodukcija Živeti prinaša zgodbo brezvoljnega uradnika, ki ga zdravniška diagnoza prisili, da začne razmišljati o smislu svojega življenja. Gre za priredbo japonske klasike Ikiru Akira Kurosave iz leta 1952, ki jo je tokrat priredil nobelovec Kazuo Išiguro. Film je režiral Oliver Hermanus (Cape Town, 1983), ki je dejal, da je ena ključnih razlik med njegovo priredbo in japonsko predlogo ta, da je bil "izvirni film za japonsko občinstvo sodobni primerek socialnega realizma. Zelo neposredno je spregovoril o položaju povojne Japonske. Ustvariti delo, ki je v bistvu zgodovinski film, umeščen sedemdeset let v preteklost, spremeni naravo njegovega sporočila. Morda bi lahko zagovarjali, da je sporočilo zdaj glas iz preteklosti, ki poskuša ozavestiti sedanjost".