Govori tudi o hrvaški zgodbi o uspehu in pojavu televizijskih nadaljevank na prestižnih filmskih festivalih.

Pred vrati je že 33. edicija Liffa in s tem nova doza liffomanije, ki se vsako jesen izraža v začasno bujno oživljeni kinematografski kulturi – le med Liffom se lahko zgodi, da boste obstali pred razprodano kinodvorano brez svoje vstopnice. Če bi sodili po festivalskem utripu, bi Slovence morali označiti kot kinomanično kulturo.

Liffu se ne reče zaman "praznik filma": praznična je gneča, praznični so rituali od obkroževanja naslovov v programski knjižici do obveznih izmenjav priporočil in odsvetovanj, ne nazadnje ga v praznik uokvirjata otvoritvena in zaključna slovesnost. Praznična je tudi nujnost udeležbe, kajti četudi niste čistokrvni cinefil, vas ob tej priložnosti zlahka premami, da okusite specialitete, kot so kenijska gangsterijada, najstniška romanca v komunistični Romuniji ali butanski nominiranec za tujejezičnega oskarja. In prazničen je pritisk: če filme zamudite, ni veliko možnosti, da jih boste sploh še kdaj videli.

Kako se je Liffe iz manjšega festivala trinajstih avtorskih filmov, kakršen je bil ob rojstni ediciji leta 1990, v dobrih treh desetletjih prelevil v nacionalni kulturni dogodek leta? Simon Popek, ki vodi festival od leta 2007 dalje, razlaga, da je k meteorskemu vzponu festivala prispeval zlasti osrednji greh zapiranja manjših kinematografov po mestu na začetku tisočletja: "Medtem ko sta se Kino Vič in Kino Bežigrad zapirala, se je začel meteorski vzpon Liffa, ki je sčasoma dosegel 50.000 obiskovalcev letno. Zaprtje mestnih kinodvoran je bila izvorna napaka. Žrtvovali so manj številčno, a zvestejše občinstvo, ki se je zateklo na filmske festivale, prvenstveno na Liffe."

Poleg železnega repertoarja filmskih premier, ki se ponavlja na vseh prestižnih filmskih festivalih, zato pa tudi na Liffu, Popek razširja obzorja slovenskega občinstva tudi z uvozom manj znanih in težje dostopnih produkcij, ki jih pri nas ni mogoče videti nikjer drugje kot na Liffu. Te nekomercialne filme, ki jih najdete zlasti v sekcijah Perspektive, Panorama in Ekstravaganca, poleg Liffa pri nas prikazuje le še tuji igrani program Televizije Slovenija, ki del jesenskega programa tradicionalno posveča retrospektivi filmov s preteklih Liffov.

Vabljeni k poslušanju podkasta in spremljanju Liffa, tako na malih zaslonih kot na velikih platnih.

Cikel filmov s preteklih Liffov na Televiziji Slovenija

JEZDECI PRAVIČNOSTI – na voljo v spletni videoteki

Skandinavski film, ob katerem se boste na glas smejali in jokali, je uspešnica lanskoletnega Liffa. Festivalska občinstva po svetu je zapeljal z všečno pripovedno zgradbo in prepričljivo mešanico žanrov črne komedije, družinske drame ter akcijskega trilerja. V njem vse od sebe spet daje eden od najbolj vročih zvezdnikov evropskega filma Mads Mikkelsen. Poleg tega danskega igralca k prepričljivosti filma v enaki meri prispevajo srečna roka pri izbiri celotne igralske zasedbe, močna režija in do potankosti dovršen scenarij.

POLETJE '85 – na voljo v spletni videoteki

Uveljavljeni in vedno presenetljivi francoski režiser François Ozon je del kanona sodobnih filmskih festivalov, pa tudi eden od "Kraljev in kraljic" Liffa (gre za sekcijo, v kateri se kitijo novi filmi najbolj uveljavljenih filmskih avtorjev). Letos bomo doživeli Ozonovo priredbo klasike nemškega režiserja R. W. Fassbinderja z naslovom Peter von Kant; Ozon je bil lani na festivalu prisoten z družinsko dramo Vse je bilo v redu; leta 2020 pa je na Liffe prišel njegov film Poletje 85', nekakšen odmev Guadagninove romantične drame Pokliči me po svojem imenu. Ta grenko-sladka zgodba o prvi ljubezni na obali Normandije sredi osemdesetih let bo na sporedu televizijskega cikla.

OBTOŽUJEM! – na voljo v spletni videoteki

Film Romana Polanskega je na beneškem filmskem festivalu prejel srebrnega leva, veliko nagrado žirije. Zgodovinska drama govori o Dreyfusovi aferi, osrednjem političnem škandalu v Franciji in širni Evropi na začetku 20. stoletja ter prelomnem dogodku v zgodovini evropskega antisemitizma. Francoska vojska je korupcijo v lastnih vrstah zakrinkala s pomočjo ponarejenih dokazov, s katerimi je krivdo za izdajstvo francoskih državnih skrivnosti Nemčiji naprtila judovsko-francoskemu poročniku Alfredu Dreyfusu. Čeprav so pozneje prišli na dan dokazi o Dreyfusovi nedolžnosti in krivih pričevanjih, ga je sodišče na zaporno kazen obsodilo še enkrat.

Dogodek je razdelil Francijo in pretresel evropsko, zlasti judovsko javnost, saj se je sojenje utapljalo v morju antisemitističnih argumentov za Dreyfusovo zaprtje, medtem ko sodišče dejanskih dokazov ni upoštevalo. Škandal je francoskega pisatelja Emila Zolaja spodbudil k pisanju znamenitega odprtega pisma "J’Accuse…!" ("Obtožujem…!"), v katerem je obsodil nepravilnosti v sojenju. Zaradi članka je bil Zola prisiljen v izgnanstvo.

ZAVEZA – na voljo v spletni videoteki

Wajib, kot se glasi izvirni naslov filma, je arabska beseda za versko dolžnost. Palestinska komična drama z izvrstnimi šalami in privlačnimi liki pretresa smisel dolžnosti in tradicije v sodobni palestinski družini, kjer si v lase skačejo nasprotujoči si ideali različnih generacij, ki so vsaka po svoje ujete med sodobnost in tradicijo. Film je postal kandidat za mednarodnega oskarja, a nominacija se mu je izmuznila.

ZA VSAKO CENO – 29. 10., ob 23.10, TV SLO 1, zatem na voljo v spletni videoteki

Imenitni neovestern so nekateri kritiki slavili kot najboljši ameriški neodvisni film leta 2016. V njem igrata Jeff Bridges in Chris Pine, napisal ga je scenarist Taylor Sheridan (nadaljevanka Sinovi anarhije, Sicario), pod režijo se je podpisal David MacKenzie, glasbo pa sta prispevala preverjena vestern komponista Nick Cave in Warren Ellis. Gre za klasični žanrski spopad med teksaškimi rangerji in bratoma, ki ropata banke, da bi se rešila pred revščino, ki razsaja v ruralni Ameriki. Poskrbi za svežo, moderno in zabavno preobleko starega žanra, ki je osrečeval filmsko občinstvo povojnega Hollywooda – ogled je nujen, če pogrešate energijo klasik Sama Peckinpaha in Georgea Roya Hilla (Butch Cassidy in Sundance Kid).

SADEŽI POZABE – 2. 11., ob 20.05, TV SLO 1, zatem na voljo v spletni videoteki

Komična drama, pod katero se je kot koproducent podpisal tudi Aleš Pavlin iz slovenske produkcijske hiše Perfo, je na Liffu leta 2020 v uradnem tekmovalnem sklopu prejela nagrado Vodomec za najboljši film. Zgodba govori o moškem, ki se znajde sredi pandemije skrivnostne bolezni, ki povzroča nenadno izgubo spomina. Po nasvetu zdravnikov se vključi v posebni program, s katerim naj bi si zgradil novo identiteto. Vsak dan mora opraviti nalogo, ki jo prejme na kaseti, nove spomine pa posneti s polaroidnim fotoaparatom.

OČE – 5. 11., ob 23.10, TV SLO 1, zatem na voljo v spletni videoteki

Zgodba enega od najboljših filmov, ki so v zadnjih letih nastali v koprodukciji držav nekdanje Jugoslavije (Srbije, Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine), je bil posnet po resnični zgodbi o nepopustljivi borbi obubožanega očeta za pravičnost in pravico do vzgoje lastnih otrok. Oče, ki ga igra izvrstni Goran Bogdan, se znajde v brezupnem in ponižujočem položaju, ko mu socialna služba odvzame otroka. Peš se odpravi na romanje čez Srbijo, da bi svojo pritožbo vložil neposredno pri državnem ministrstvu v Beogradu.

V borbi z birokratskimi mlini na veter, ki jim je vseeno za malega človeka, ga naprej ženeta ljubezen in obup. Na berlinskem filmskem festivalu je prejel nagradi ekumenske žirije in občinstva. Režiser Srdan Golubović je o svojem filmu povedal: "Hotel sem, da se film začne kot realistična drama o birokratski in skorumpirani družbi, potem pa se počasi spremeni v zgodbo o človeku, ki na svoji poti iz poraženca in izobčenca postane junak. Kar se začne kot socialna drama, tako postane pravljica."

JAGNJE – 12. 11., ob 23.10., TV SLO 1, zatem na voljo v spletni videoteki

Prepričljiv prvenec režiserja Valdimarja Jóhannssona, nenavadna mešanica grozljivke in ljudske bajke, je bil na festivalu v Cannesu leta 2021 v sekciji Posebni pogled (Un certain regard) nagrajen kot najbolj izviren film. Velja tudi za enega od najboljših debitantskih filmov leta. Ekscentrična zgodba govori o paru, ki se mu na ovčji farmi v zakotju Islandije nekega dne skoti nenavadno živo bitje. Par ga vzame v hišo in vzgaja kot ljubljenca. Idilično družinsko življenje najprej zmoti prihod moževega brata, nestanovitnega fičfiriča, a napoveduje se še bolj usoden konflikt; nekaj, ali nekdo, hoče svojega mladiča nazaj. In ne bo se ustavilo pred ničimer.

MANDIBULE – 19. 11., ob 23.10, TV SLO 1, zatem na voljo v spletni videoteki

Za mnoge je bila to komedija leta, zagotovo pa je to film, ki lepo odraža Liffovo Ekstravaganco – programsko sekcijo, ki je posvečena zlasti žanrskim spektaklom leta. Po zgodbah o avtomobilski zračnici (Guma) in jopiču iz semiša (Semiš jakna) se je francoski režiser in elektronski glasbenik Quentin Dupieux, ki skozi filmsko ustvarjanje raziskuje nesmisel, odločil v glavno vlogo svojega novega filma postaviti še velikansko mesarsko muho. Logično. Ko preprosta, ne ravno najbolj bistra prijatelja Jean-Gab in Manu v prtljažniku avtomobila najdeta orjaško muho, se odločita, da jo bosta udomačila. Prepričana sta namreč, da lahko z njo čez noč obogatita.

ZLO NE OBSTAJA – 26. 11., ob 23.10, TV SLO 1, zatem na voljo v spletni videoteki

Omnibus štirih zgodb o štirih posameznikih, ki se znajdejo v razcepu med izvrševanjem črke zakona in sočutjem do sočloveka. Dobitnik zlatega medveda za najboljši film na festivalu v Berlinu leta 2020 je postavljen v sodobni Iran in nedvomno naslavlja posebnosti represivne iranske družbe, vendar gre tudi za razmislek o univerzalnem problemu avtoritarne oblasti. Kako uspe oblasti spremeniti ljudi v kolesca v svojem avtokratskem stroju? S kakšnimi prijemi nam oblast preprečuje, da bi se uprli slabim zakonom? Mohammad Rasoulof je eden od številnih iranskih režiserjev, ki so mu državne oblasti prepovedale snemati filme in ga zaradi "ogrožanja državne varnosti" ter "širjenja protirežimske propagande" obsodile na zaporno kazen.

MOJ BRAT LOVI DINOZAVRE – 27. 11., ob 15.10, na TV SLO 1, zatem na voljo v spletni videoteki

In nazadnje, Liffovo sekcijo Kinobalon v ciklu na televiziji zastopa italijanska komična drama Moj brat lovi dinozavre, duhovit in topel film o bratstvu in diskriminaciji, izdajstvu in odpuščanju. Na ljubljanskem filmskem festivalu je bil navzoč leta 2020. Še prej je osvojil srca mladih filmskih gledalcev iz 32 držav, ki so filmu leta 2020 podelili Evropsko nagrado mladega filmskega občinstva.