92-letniku še danes ne uide noben večji dogodek v Kranju. Svoj prvi fotoaparat je kupil za 70 dinarjev. "Zanimivo, mislil sem, da bo že kar v fotoaparatu slika. Ko sem naredil tistih osem slik, kolikor jih je film imel, sem odprl fotoaparat in noter ni bilo ničesar. Bil sem prepričan, da me je prodajalec ogoljufal, zato sem fotoaparat razbil." Potem mu je hitro postalo jasno, kako deluje fotoaparat.

Najprej je na Brdu fotografiral žandarje, v dolgi zgodovini pa se je nabralo veliko spominov. Velja za odličnega pripovedovalca zgodb, svoje zgodbe pa vedno podkrepi s fotografijami. Dogodke iz 2. svetovne vojne ima še danes jasno pred očmi. "Bil sem ranjen in so me prepeljali v barako, potem pa so me izdali, prišli so Nemci in obkolili barako ter jo zažgali, ves material je zgorel. Mene je k sreči nekdo rešil." Kljub temu ima ohranjenih kar nekaj vojnih fotografij.

Tudi danes se po Kranju sprehaja s fotoaparatom v roki. "Skoraj ga ni vogala v Kranju, ki ga ne bi fotografiral," se zasmeji in doda, da so njegov najljubši kranjski vogal Plečnikove arkade.

Več v prispevku Jana Novaka.