Enkrat na teden, ob četrtkih, se upokojenke, načeloma jih je okoli 10, srečujejo na tedenskih srečanjih, kjer izmenjaje pečejo, šivajo in ročnih spretnosti. Vse se je začelo z naključnim druženjem. "Sprva sem, kot prostovoljka, delala v društvu upokojence, kjer sem skrbela za povezavo in motivacijo naše skupine. Iz nekaj navdušenih posameznic smo zrasle v skupino skoraj 15 pridnih, dobrovoljnih in radovednih upokojenk. Zakaj pa ne, sem si mislila? Ena zna peči, druga šiva, tretja je spretna z rožami," pojasnjuje babi Mara, kot jo kličejo. To željo je Mara ohranila iz svojih bogatih delovnih izkušenj, ki jih je pridobivala v lokalnem gradbenem podjetju. Delo z ljudmi ji je bilo v užitek. Kot pravi, pa se je pri svojem delu naučila predvsem, kako se je treba prilagajati ljudem, jim prisluhniti, ko imajo različne želje in interese, kar ji prav pride prav tudi pri upokojenskih aktivnostih.

Skupina babic, ki jih druži ljubezen do peke, je najbolj številčna, in ko so videle, kako ljudje čedalje bolj cenijo domače izdelke, so se odločile, da se začnejo promovirati. "Tako smo se poimenovale Babice pečejo, delujemo pa v okviru upokojenskega društva. Babic je deset, občasno kakšna odide, spet druga pa se nam pridruži."

Sama ne le rada peče, tem tudi ročno ustvarja. Tako se je navdušila nad izdelavo t.i. krpank (patchwork), za katere je pred štirimi leti opravila tečaj in pridobila certifikat, zdaj pa svoje znanje predaja še drugim upokojenkam. "Izdelujemo od prtov, odej, igrač, blazin do največjih pregrinjal. Za nekatere izdelke lahko uporabiš kakšne ostanke blaga, večino blaga pa kupim, sploh če so izdelki za otroke," pojasnjuje.

Zelo raznoliko paleto aktivnosti babice vsako leto predstavijo na velikonočni razstavi, kjer so na ogled njihovi pekovski in šiviljski izdelki. Tudi letos bodo sodelovale na njej, ko bo potekala konec marca. Kot pravi Mara, jo zelo veseli, da skoraj vse babice, ki pečejo, hkrati tudi šivajo, nekatere so se navdušile prav po njeni zaslugi.

"Čez leto se redno dobivamo ob četrtkih: enkrat pečemo, drugič šivamo, po navdihu ustvarjamo najrazličnejše izdelke. Rože, copate, slončke ... Skratka, četrtki so naši, " našteva posamezne aktivnosti in pravi, da jih iz leta v leto nadgrajujejo.

Skype ni več bavbav
Čeprav je zelo rada aktivna upokojenka, je na prvem mestu družina. Rada preseneti druge, včasih pa tudi samo sebe. Tako si ni nikdar mislila, da bo osvojila računalnik. Ko pa je najmlajša hči odšla v tujino, ji drugega ni preostalo. "Najmlajša hči me je vseskozi spodbujala in tako zdaj preberem elektronsko pošto in odgovorim nanjo, redno pa se z njo pogovarjamo tudi po skypu," pojasni, kako se je pogumno lotila vstopa v svet tehnologije.

Zaradi svojih aktivnosti obiskuje številne sejme po Sloveniji in z žalostjo ugotavlja, da starejši v družbi nimajo pravega in spoštljivega položaja, ki bi si ga zaslužili. Na drugi strani pa je še vedno veliko takšnih, ki se ves čas skrivajo doma in pritožujejo. "Meni to, da ustvarjam, da krepim možgane, in da sem v prijetni družbi, pomeni zelo veliko. Po eni strani mi vzame veliko časa, po drugi pa me nagradi z boljšim počutjem ter zadovoljstvom, ki mi ga prinašajo na novo odkrite radosti. Takšna pač sem. Rada šivam, pečem, pojem in se zabavam. Tukaj in zdaj. In takšno me ljudje poznajo ter sprejemajo."