Ivana in Benjamin Oblak sta se spoznala leta 1953 v samskem domu na Planini. Bila je ljubezen na prvi pogled, se spominja Benjamin.

"Jaz sem bil njej prikupen, meni je bilo pa všeč, da je bila 2 leti starejša od mene in me je spoštovala," pravi Benjamin Oblak.

Obdobje sreče in veselja je trajalo vse do lani, ko se je v njuno življenje prikradla bolezen. "Ženi se moram zahvaliti, da mi je nudila tako dobroto, ki je pa danes ne more več, žal," je iskren Benjamin. Delila sta ljubezen do plesa, glasbe in morja.

"Nikoli nista bila rada doma. Naš ata je vedno želel: Pojdimo tja in tja," razloži hči Ofelija Oblak. "Ata me je naučil šah igrat, mama pa kuhati jajčka," doda pravnukinja Zoja Tepina.

Kuhe se je lotil tudi Benjamin.

"Poleg službe sem tudi kuhal brinjevec, 30 let. Žena pa mi je pomagala. Brez nje ni bilo nič," je ponosen slavljenec.

Družbe jima ne manjka, poleg sina in hčerke imata 4 vnuke in 9 pravnukov. "Zelo lepe spomine imam. Pridem gotovo dvakrat do trikrat na teden na obisk," je ponosna vnukinja Karmen Marolt.

"Za nas sta res ena taka dva sončka, ki nam nasmeh prikažeta vsak dan, ko ju vidimo," je dejala

Nadja Gantar iz kranjskega doma upokojencev.

Recept za uspešen zakon je po Benjaminovih besedah precej preprost – treba je malo potrpeti, prepire zgladiti pred spanjem in seveda "prvo je ljubezen med seboj. Drugo je spoštovanje in delati vedno oba skupaj, z istim ciljem."