V krščanstvu traja najstrožji – 40-dnevni post od pepelnične srede do velike noči. V tem času ljudje omejijo uživanje hrane in alkohola ter se odpovejo določenim razvadam. Poglobijo se vase in posvetijo še več časa dobrim delom kot običajno. V zadnjih letih pa je post vse bolj povezan z zdravim načinom življenja, saj so se prehranjevalne navade močno spremenile. Kako pa so se postili včasih?

V postnem času so jedli skromneje kot danes
Ljudje so resnično spremenili način prehranjevanja, družabno življenje je bilo omejeno, tudi oblačili so se bolj umirjeno, ni bilo živih in kričečih barv. Nekdaj gospodinje v postnem času niso izgovorile niti besede 'špeh', piše Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. Pripravljali so brezmesne jedi, ki so jih zabelili le z oljem ali maslom. Mesnim jedem so se odpovedali tudi ob nedeljah in praznikih, le za Jožefovo je bilo na mizi boljše kosilo. Jedli so dvakrat na dan, in sicer okrog enajste ure in proti večeru. Ne glede na to, da je zajtrk zelo pomemben obrok, so se mu v nekaterih krajih odpovedali tudi ob težjih opravilih, saj so morali kopači iz okolice Rake pri Krškem na delo brez jutranjega obroka. Vendar ni bilo povsod enako. Ponekod so si zjutraj nadrobili nekaj kruha v mleko ali krop, posamezniki pa so ob tovrstni hrani preživeli kar celo postno obdobje.
Za kosilo so običajno jedli močnik iz koruzne ali pšenične moke z mlekom ali kuhan fižol s suhimi slivami ali zeljem, prežganko, različne kaše, ribe, ponekod črno kavo s kruhom. V Prekmurju so pripravljali mlečno zelje ali krompir z mlekom, na Koroškem pa so po navadi obedovali krompir v oblicah. Za malico so si privoščili suhe krhlje ali so jo enostavno preskočili. Za postno pecivo so gospodinje spekle preste. Odpovedali so se uživanju alkohola in v tem času si težko našel domačina v gostilni. Tudi pipe in tobak niso sodili v postni čas, zato so jih pospravili in jih prižgali šele ob veliki noči. Postni čas je bil čas razmišljanja in resnosti, zato ni bilo zabav niti porok.

Ravno tako ni bilo slišati zvokov različnih glasbil, če pa že, so godca doleteli obtožujoči pogledi. Niti otroci niso smeli imeti piščali ali peti, se glasno smejati, povsod je bila tišina in resnost na obrazih. Dekleta in žene so se oblačile preprosto, barve so bile umirjene, na glavah ni bilo opaziti pisanih ali rdečih rut. Vedno so obstajale izjeme, zato se tudi v preteklosti niso vsi držali strogih postnih pravil in nekatera dekleta se na to niso kaj dosti ozirala, zato so jih označili za razuzdana.

Danes se je veliko postnih običajev in prepovedi opustilo, le na pepelnično sredo in veliki petek se ljudje v večji meri še vedno držijo posta, ponekod tudi malega posta ob petkih, ko se odpovejo mesnim jedem oziroma jedo enkrat na dan. Post je odločitev vsakega posameznika, pa naj bo to z verskega, ideološkega ali drugega razloga. Danes se veliko ljudi odloči za postenje tudi z zdravstvenega vidika, saj večina meni, da je naš organizem preobremenjen, zato se nekateri zavestno odločijo za spremenjen jedilnik, na katerem niso vsak dan mesne jedi, ampak jih nadomestijo zelenjava, sadje ali mlečni izdelki.