Starejši so pogosto odvisni od sorodnikov in drugih, ki skrbijo zanje, ko sami tega več ne zmorejo. Številni sorodniki to počnejo zelo predano in sočutno, drugi manj.

Cilj naj bi bil do leta 2020 poskrbeti za 14.000 starejših uporabnikov oskrbe na domu, danes jih je le približno 6.500, čeprav se – predvsem na podeželju – vse bolj praznijo tudi domovi za starejše. Starejši tako pogosto ne dobijo oskrbe, ki bi jo potrebovali.

Brezplačno pomoč na domu imajo v Sloveniji urejene le občine Ig, Škofljica, Dornava in Odranci. Župan zadnje Ivan Markoja pravi, da jih to stane še najmanj.

“To so največkrat starejši ali socialno ogroženi ljudje. Če jih pošljemo v dom starejših, moramo zanje plačevati oskrbnino, ki je večkrat dražja od oskrbe na domu. Ta stane nekaj evrov, oskrbnina v domu pa, odvisno od posameznikovega premoženjskega stanja, stane okrog 700, 800 evrov na mesec,” pravi Markoja.

V občini Ig, kjer smo s socialno oskrbovalko Jožico Drobnič obiskali nekaj starejših, pravijo, da imajo brezplačno pomoč na domu urejeno že 10 let. Tudi zato, da se ne bi zgodilo, da bi tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo, ostali brez nje.

Brez možnosti pomoči na domu so še danes starejši v občinah Horjul in Jezersko. Menda za starejše poskrbijo sorodniki. V Horjulu imajo tudi dom starejših. Poudarjajo, da so mala podeželska občina, v kateri potrebe po oskrbi na domu ni. Toda ruralnost še ne pomeni, da te potrebe ni, saj se je ponudba oskrbe na domu pojavila tudi v veliko manjših podeželskih občinah. V obeh občinah, v katerih te storitve še nimajo, iščejo koncesionarja in naj bi jo zagotovili še letos.

Med občinami so razlike v cenah oskrbe na domu velike. V občini Loški Potok morajo uporabniki za storitev plačati več kot 9 evrov na uro. Mateja Nagode z Inštituta za socialno varstvo RS: “Če živiš v občini, v kateri storitev ni zagotovljena, je ne moreš dobiti. Lahko živiš v občini, v kateri je storitev precej dražja kot v sosednji. Z vidika uporabnika vlada na tem področju velika neenakost.” Izvajalci zagotavljajo tudi različne urnike te storitve. Nekateri pomoč zagotavljajo samo ob dopoldnevih, drugi pa 24 ur na dan.

Samo v letu 2012 je domove za starejše zapustilo 250 ljudi, oskrba na domu pa se zato ni povečala. Na začetku letošnjega leta je bilo uporabnikov 6.540, kar je za nekaj 10 manj kot na začetku leta 2013.

“Eden poglavitnih razlogov, zakaj ljudje pogosteje ne izkoristijo te storitve, je finančni, prav tako kot je ta razlog večinoma prisoten pri domovih za starejše,'' pojasnjuje Mateja Nagode. Dodaja, da bi kakovost te storitve morala uravnavati država: “Ker sistemsko ni predpisan noben model kakovosti, kakovost ni opredeljena.”

Stanje na terenu zelo dobro poznajo patronažne službe. Patronažna medicinska sestra Andreja Krajnc iz sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti, ki deluje na področju Šentilja, opozarja, da je tudi strošek 100 evrov na mesec za oskrbo na domu za ljudi lahko velika težava.

“Seveda so to ljudje, ki navadno niso poučeni o osnovnih standardih pri negi nepokretnih bolnikov. Obstaja tudi velika bojazen, da bo prišlo do izkoriščanja teh ljudi ali celo zlorab. Kot vemo, revščina ni glasna, ne trka kar na vsa vrata. Tam, kjer obstaja prava revščina, se ljudje navadno sploh ne oglasijo. Zgodi se, da nepokreten starejši človek cel dan leži v postelji, pa mu samo enkrat na dan zamenjajo plenico ali pa enkrat tedensko poskrbijo za njegovo higieno. Ali pa je cel dan sam, dokler se v popoldanskih urah svojci ne vrnejo domov,“ pravi Krajnčeva.

Sendi Murgel, Skupnost centrov za socialo delo, opozarja: “Mislim, da bi bilo dobro, da bi na celotnem območju Slovenije ceno oblikovali na isti način, da bi vsi uporabniki lahko dobili enako kakovostno storitev za enaka finančna sredstva. Da bi lahko čim dlje poskrbeli zase v svojem domačem okolju, da bi kakovost njihovega življenja ostala čim dlje enaka in da ne bi bila kakovost življenja odvisna od tega, na katerem območju nekdo živi.”

Pomoč na domu bi moral urejati zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta pa se valja v predalih vseh vlad že zadnjih deset let. Prave politične volje, da bi ga potrdili, še ni bilo.