
Sledi obred zaprtja krste, ki ga bo po protokolu vodil kardinal Kevin Farrell, ki do izvolitve novega papeža tudi vodi tekoče zadeve Svetega sedeža.
Odprta krsta s pokojnim Frančiškom je bila od srede v baziliki svetega Petra, kjer se je od pokojnika poslovilo četrt milijona ljudi. Med tistimi, ki so se danes poklonili priljubljenemu papežu, sta bila tudi predsednik vlade Robert Golob in njegova partnerica Tina Gaber.
Krsta bo v baziliki ostala do sobotne pogrebne slovesnosti na Trgu svetega Petra, na kateri pričakujejo približno 200.000 ljudi, med njimi številne svetovne voditelje.
Dolge vrste ljudi so se prek Trga svetega Petra in na ulici Via della Conciliazione, ki vodi do Vatikana, prek nadzornih točk vile tudi danes. Verniki so se lahko od Frančiška poslovili do 17. ure, nato so vstop na Trg svetega Petra zaprli.
Pogreba se bodo udeležile delegacije 130 držav, med njimi bo tudi približno 50 državnih voditeljev in deset monarhov, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Številne, tudi Trumpa z ženo Melanio, v Rimu pričakujejo že danes.
Na območju okrog Trga svetega Petra izvajajo stroge varnostne ukrepe – v veljavi je prepoved uporabe letalnikov, na strehah so ostrostrelci, v pripravljenosti so tudi lovska letala.
V Vatikanu se še naprej zbirajo tudi kardinali, ki se od torka sestajajo na kongregacijah, na katerih določajo potek dogajanja v dneh po papeževi smrti.
Od skupno 252 se jih je danes dopoldne 149 zbralo na četrti kongregaciji v Vatikanu, kjer je že tudi slovenski kardinal Franc Rode.
Na eni od kongregacij je pričakovati določitev začetka konklava, na katerem lahko sicer sodelujejo le kardinali z volilno pravico, torej mlajši od 80 let. Kot je sporočil Sveti sedež, v Vatikan še niso prispeli vsi kardinali elektorji. Skupno jih je 135.

V soboto prilagojen program na RTV Slovenija
Dogajanje v Vatikanu bomo v živo spremljali tudi na naši spletni strani, z aplikacijo MMCživo bomo iz minute v minuto poročali o dogajanju z informacijami, fotografijami in videi. Dogajanje bodo spremljali tudi na družbenih omrežjih.
Na Prvem bo ob 11.30 pogovor z urednikom uredništva za religije in verstva programa Ars Tomažem Gerdenom, pokomentirali bodo pogrebno slovesnost papeža Frančiška in osvetlili, kaj se v naslednjem krajšem obdobju obeta Vatikanu.
Prenos pogreba bo opremljen s podnapisi za gluhe in naglušne, spremljal pa ga bo tudi tolmač v znakovni jezik.
Frančišek si je zaželel skromen grob
Zadnje počivališče papeža Frančiška bo preprost grob iz marmorja, umeščen v stensko nišo rimske bazilike Marije Snežne, je sporočil Vatikan. Marmor, iz katerega je narejen, izvira iz italijanske dežele Ligurija, od koder izvirajo Frančiškovi predniki.

Papežev grob je blizu oltarja svetega Frančiška v stranski ladji bazilike Marije Snežne. Leži tudi blizu kapele, v kateri je znamenita ikona Marije, imenovana Salus Populi Romani (Rešiteljica rimskega ljudstva), pred katero je Frančišek pogosto molil.
Frančišek je v svoji oporoki zapisal, da mora biti njegov grob preprost in brez posebnega okrasja. Nad grobom visi replika Frančiškovega naprsnega križa, na nagrobnem kamnu pa je zgolj zapis Franciscus, papeževo ime v latinščini.
Marmor prihaja iz Ligurije na severozahodu Italije, iz katere izvirajo Frančiškovi predniki. Kot je pojasnil upravitelj bazilike, kardinal Rolandas Makrickas, je bila to ena od papeževih želja glede groba.
Iz kraja Cogorno v Liguriji izvira papežev praded Vincenzo Sivori, ki se je v 19. stoletju preselil v Argentino in si tam ustvaril družino. Med njimi je bila tudi njegova vnukinja, Frančiškova mati Regina Maria Sivori.
Njegovi sorodniki še danes živijo v Cogornu in Frančišek se je z njimi srečal leta 2017, poroča spletni portal Vatican News.

Grob si je zaželel v baziliki Marije Snežne
Željo, da ga v nasprotju z večino njegovih predhodnikov pokopljejo v baziliki Marije Snežne, je papež izrazil že pred nekaj leti. Cerkev, ki je ena od štirih rimskih bazilik, mu je bila še posebej blizu in vanjo se je k molitvi med drugim zatekal ob odhodu in vrnitvi z vseh apostolskih potovanj.
V baziliki je poleg sedmih papežev med drugim pokopan tudi znani kipar in arhitekt Gian Lorenzo Bernini iz 17. stoletja, v njej pa so poleg znane Marijine ikone shranjene še relikvije betlehemskih jaslic.
Cerkev, kjer je v 9. stoletju papež Hadrijan II. sprejel brata Cirila in Metoda, je povezana tudi s slovensko skupnostjo v Rimu in verniki, ki pogosto poromajo tja. V svetem letu je Vatikan, ki je vsakemu evropskemu narodu določil svojo cerkev, baziliko posebej namenil slovenskim romarjem, ki v okviru organiziranih romanj tam darujejo maše.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje