Ob tej priložnosti so ravno tako pripravili posebne mlince iz zrnja, s katerimi so počastili rast nove letine. Včasih so koledniki, ki so hodili in peli pri hišah v času novoletnih in božičnih praznikov ter do svetih treh kraljev, darovani denar porabili po gostilnah. Cerkev je hotela na neki način poganske kolednike prepovedati, vendar ji to ni uspelo, zato je dodala krščansko vsebino.

Tako so koledniki že v 17. stoletju z darovanim denarjem kupili vosek in iz njega naredili veliko svečo, ki so jo okrasili z zvezdicami in ptički ter jo na svečnico poklonili cerkvi. Svečnica je spomina na dan, ko sta sv. Jožef in Marija prvič prinesla Jezusa v jeruzalemski tempelj in se zahvalila Bogu za sina.

Zagotovo pa je svečnica praznik luči, saj prinesejo ljudje k maši različne sveče, to so lahko velikonočne, krstne, obhajilne ali mrliške. Verniki prižgejo sveče in še pred mašo duhovnik opravi blagoslov, tako da zmoli molitev, jih pokropi z blagoslovljeno vodo in pokadi s kadilom. Sveče, ki so blagoslovljene na svečnico, naj bi imele posebno moč, zato jih ljudje prižigajo pri umirajočem ter bližajoči se nevihti, da bi odgnali morebitno neurje s točo, obvarovali hišo pred strelo in poplavami.

Ob svečnici kroži več pregovorov in večina pravi, da če ta dan spominja na topel pomladni dan s soncem, se zima še ne bo poslovila in bo slej ko prej ponovno pokazala zobe.