Jenko se je rodil 10. novembra 1835 v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem in umrl 25. novembra 1914. Najprej je obiskoval šolo v Kranju in pozneje v Ljubljani, kjer je končal nižjo gimnazijo, v Trstu pa potem še višjo. Zatem so mu starši omogočili študij prava na Dunaju. Že v Ljubljani se je ukvarjal z glasbo in pisal pesmi ter bil pozneje izbran za zborovodjo v Slovenskem pevskem društvu na Dunaju. Peli so tudi njegove skladbe, v javnosti sta bili med prvimi znani Pobratimija in Mornar.
Raje se je posvetil glasbi kot pravu
Leta 1860 je uglasbil prvo slovensko himno Naprej zastava slave!, ki jo je napisal njegov prijatelj Simon Jenko in je danes himna Slovenske vojske. Prvič so jo zapeli 22. oktobra 1860 na nastopu Slovenskega pevskega društva na Dunaju. Poleg Slovencev so jo peli tudi Čehi, Hrvati in jo igrali tudi v pruski in ruski vojski. Jenka je ves čas bolj zanimala glasba kot študij, zato je verjetno brez pomisleka opustil študij prava in sprejel mesto zborovodje v Pančevem.

Kariero si je zgradil v Beogradu
Vodil je več srbskih pevskih zborov in leta 1865 sprejel mesto zborovodje v Beograjskem pevskem društvu. 1879 je postal ravnatelj Srbskega narodnega gledališča in prevzel mesto kapelnika in skladatelja. Napisal je 260 pesmi, od tega 40 slovenskih, in uglasbil več kot 80 dramskih iger, med njimi opere Pobjeda, Pribislav in Božana, Aleksandar ter druge. Komponiral je tudi Prešernova besedila, in sicer pesmi Kam, Strunam, Mornar, Zdravljica in K slovesu.

Srbsko himno Bože pravde avtorja Jovana Đorđevića je uglasbil leta 1872 in bil avtor prve srbske operete Čarovnica (Vračara, 1882).

Zanimali so ga narodni motivi
Jenkove skladbe so izšle v dveh samostojnih zbirkah. Glasbena Matica v Ljubljani je izdala 18 slovenskih pesmi, in sicer samospeve, dvospeve in za zbore. Himni Naprej zastave slave in Bože pravde sta izšli samostojno ali v različnih pesmaricah. Zelo znani sta tudi njegova nagrobnica Blagor mu, ki se spočije in Lipa zelenela je. Sicer so pa Jenkove melodije pogosto obarvane z narodno motiviko. Več srbskih, hrvaških in slovenskih pevskih društev ga je imenovalo za častnega člana, zato je bil tudi večkrat odlikovan. Skoraj vse življenje je bil v tujini, med drugim nekaj časa tudi v Pragi, zadnja leta pa je bival v Ljubljani in rodnih Cerkljah. Prijateljeval je z igralko Velo Nigrinovo, ki ji je zapustil tudi vse svoje premoženje, vendar je umrla pred njim.

Ob 100. obletnici njegove smrti potekajo v Ljubljani številni dogodki, in sicer so včeraj odprli razstavo v Arhivu RS, kjer poteka tudi mednarodni simpozij o njegovem delu in življenju. V Cerkljah na Gorenjskem pa se že pripravljajo na 180. obletnico njegovega rojstva, ki bo prihodnje leto.