V oddaji Veste, kaj jeste so pod drobnogled vzeli hren, ki včasih na vrtovih ni bil zaželen, saj so menili, da gre za nadležen plevel. Izvira iz jugovzhodne Evrope in zahodne Azije in zraste tudi do 1,5 metra visoko. Ceniti so ga začeli v 16. stoletju na Danskem in v Nemčiji, in sicer so ga dodajali omakam ob ribah in svinjini. Danes ga najpogosteje jemo s prekajenim mesom med velikonočnimi prazniki, čeprav bi moral biti vključen v jedilnik skozi vse leto. Njegova uporaba je vsestranska, saj ga lahko uporabite v zdravstvene namene, v kulinariki in kot konzervans. V Sloveniji ga največ pridelajo v Pomurju.

Pri toplotni obdelavi izgubi ostrino in okus
Hren se kvalificira kot hrana, vendar ga lahko uporabite kot začimbo. Če imate težave z želodcem ali črevesjem, pa lahko povzroča nevšečnosti. "Smiselno je, da ga uporabljate celo leto. Že ljudsko izročilo pravi, da razkužuje dihalne poti, povečuje prekrvitev, pomaga pri prebavi in prav to je zanimivo izpostaviti, kajti hren jemo tradicionalno ob močnejši hrani, bolj mastni, ob jajcih in ob šunki," je pojasnila nutricionistka Mojca Cepuš. Zdravilne učinkovine hrena delujejo antibakterijsko in antibiotično. "Vsebuje veliko vitamina C, zato je smiselno, da ga jemo takoj za tem, ko ga pripravimo, in ga ne obdelujemo toplotno, saj s tem izgubi ostrino in okus. Vsebuje nekaj folatov, in sicer so to vitamini skupine B, pa tudi veliko glikozidov, to je gorčične kisline, ki imajo antibiotični učinek. Tudi encim peroksidaza izboljšuje prekrvitev in celjenje. Vendar moramo paziti, saj to velja, če ga pojemo. Če pa imamo kakšno rano na koži ali odrgnino, pa seveda peče in povzroča nevšečnosti," je pojasnila Cepuševa. Bogat je tudi s kalijem, magnezijem, fosforjem, kalcijem in železom.

Postrežete ga lahko v obliki omak ali kot samostojno prilogo
Hren lahko postrežete kot samostojno prilogo in kot tople ali hladne omake. Kombinirate ga lahko s toplim krompirjem, pretlačenim fižolom ali čičeriko, ki jim dodate hren ali žlico gorčice. Omake postrežete k pečenki ali šunki, predlaga kuharski mojster Matjaž Pezderec. Slovenci ga najpogosteje jemo ob prekajenem mesu, medtem ko ga na severu Evrope postrežejo s prekajenimi ribami.

Ostrino hrene lahko ublažite z različnimi dodatki. "Hren lahko kombiniramo s skuto, dodate malo čemaža ali jabolk, ki jih naribate in takoj pokapate z jabolčnim kisom, da ne oksidirajo, nato zmešate s hrenom. Lahko dodate še malo olja. Odlična kombinacija so tudi hruške s hrenom, ki morajo biti dovolj zrele in sočne. Pripravite jih tako kot jabolka in dodate malo olja," predlaga Pezderec.

Zdravilni učinki hrena
Pospešuje znojenje in izločanje seča ter spodbuja prebavo. Lajša težave pri gripi, obolenju dihal, revmi in putiki, lahko preberete v knjigi Ščepec vedenja. V ljudski medicini je poznan, da krepi imunski sistem in spodbuja izločanje žolča. Hren z medom pomaga pri redčenju sluzi in blaženju kašlja. Hrenove obkladke pa uporabite ob glavobolu, zobobolu, astmi, revmi ali pikih žuželk. Znanstveniki zdravilne učinke pripisujejo tudi peroksidazi v hrenu, ki je med rastlinami ta vsebuje največ. Ta snov začne hlapeti, takoj ko hren nastrgate, zato mu čim prej dodajte kis ali limonin sok, saj na svetlobi in toploti hitro razpade.

Norveški znanstveniki so v raziskavi dokazali, da peroksidaza deluje kemoterapevtsko in proti strjevanju krvi. Hren blaži krče gladkih mišic v prebavilih, žolčniku in urinarnem traktu. Korenina hrena deluje tudi protibakterijsko, različne raziskave dokazujejo, da je uspešen proti stafilokokom, tudi bolnišnični MRSI.

Naravni konzervans ali naravni repelent na vrtu
Uporabite ga lahko tudi kot naravni konzervans, na njivi ali vrtu v obliki naravnega repelenta. Hrenovo eterično olje učinkovito zatira tudi pršico. Izocianat v hrenu odpravlja glive, vključno s plesnimi, so dokazali v kitajski raziskavi, medtem ko je učinkovitost vodnega izvlečka nekoliko slabša. Če predvidevate, da imate v prsti težke kovine ali radioaktivne snov, posadite hren, ki jih bo absorbiral, so dokazali v praškem laboratoriju. Zagotovo pa tega hrena ne smete uživati.

Odsvetujejo ga pri vnetjih prebavil in vnetju ledvic
Strokovnjaki priporočajo od 6 do 20 gramov svežega hrena na dan. Če ga zaužijete preveč, lahko povzroči draženje želodca, ledvic in črevesja. Odsvetujejo ga tudi pri vnetjih prebavil ali razjedah. Zaradi močnega diuretičnega učinka ga odsvetujejo pri vnetju ledvic. Do neželenih učinkov lahko pride tudi pri ljudeh, ki uživajo zdravila za redčenje krvi. Ravno tako ne smete uživati čistega gorčičnega olja, saj v visokih koncentracijah draži sluznico in sečila.

Korenino hrena lahko kupite svežo, ki jo zavijete v papir in shranite v hladilnik, svežino pa bo ohranil približno teden dni. Če ga želite imeti dalj časa, namočite korenino v kis ali ga dajte v pesek.