Pogovarjali smo se z upokojeno učiteljico praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu Elizabeto Verščaj, zdaj podpredsednico Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev v Občini Šmarješke Toplice. Že od nekdaj jo zanimajo narodne jedi, zdaj pa znanje širi na mlajše članice tudi v društvu.

Včasih so pekli hlebce, velike kot jerbas
V pripravo velikonočnih jedi spada peka prazničnega kruha, ki je znamenje božje dobrote, saj krščansko izročilo pravi, da zrno v zemlji umre, da lahko potem obrodi. Včasih so v družinah pripravljali predvsem pšenični kruh, danes pa gospodinje spečejo tudi pirinega, ajdovega, koruznega, rženega, ječmenovega, skratka, žit je več vrst, zato lahko pripravite tudi več raznolikih vrst kruha, je povedala Verščajeva. "Za okolico Šmarjeških Toplic, Gorenjsko in tudi Trebnje je znano, da so ponekod pekli tako velik kruh, kot je bil jerbas. Za boljši okus so poleg moke, kvasa in vode dodali še mleko in maščobo. Menim, da je bilo to zato, ker so bile takrat družine velike in so želeli, da so kruh dobili vsi." Ponekod pripravljajo tudi velikonočni kruh s pehtranom, ki mu pravijo presnec in je v obliki okrogle potice, ki simbolizira Kristusovo krono.

Za veliko noč so pekli okroglo potico
Za veliko noč je bila značilna okrogla potica, ki so ji rekli podobnjak. Na dnu posode so bili izdolbeni različni okraski, in ko so gospodinje potice obrnile, so bili na njih različni odtisi podob. Potica ponazarja trnovo krono, sam okus pa naj bi spominjal na vse dobrote, ki smo jih deležni. "Za praznike niso pripravljali vedno potice, ampak so pogosto pekli tudi šarklje, ki so jim rekli kugel, ker so bili okrogli in malo višji. Znani so tudi na Koroškem, kjer jim dodajo še suho sadje, na Gorenjskem, medtem ko na Primorskem pripravljajo pinco, to je praznični kruh v obliki šarklja," je pojasnila Verščajeva.

Tradicionalen nadev za potico je orehov
V Sloveniji je najbolj poznana orehova potica. "Če so orehi pomrznili, smo pripravile korenčkovo medeno potico iz rumenega korenja, saj včasih rdečega niti ni bilo toliko. Pripravi se tako, da korenček naribate in ga malo popražite na maslu. Nekdaj so ga tudi malo posušile, da se ni sprijel skupaj. Nadev sladkate z medom ali pregreto smetano," je povedala Verščajeva. Za Prekmurje je značilna makova potica z rozinami, na Primorskem rožičeva, ena izmed prvih potic je bila pehtranova, ki jo tudi danes pogosto pripravljajo.

Priprava orehovega nadeva, ki mora biti mazav
Za boljšo aromo orehov jih dajte za kratek čas v pečico. Zmlete orehe poparite z vrelim mlekom ali pregreto smetano. Namaz razrahljate s stepenimi beljaki, dodate lahko tudi kislo smetano. Nadev mora biti mazav, ne preveč tekoč niti presuh. Lahko pa nekaj mletih orehov privarčujete ali potem nasekljate, če je nadev premehek, in jih dodatno potresete po njem.

V zadnjem času je priljubljeno prekajeno meso v krušnem testu
Poleg kruha in potice so v velikonočni košari tudi meso in klobase, v zadnjih letih pogosto pripravijo meso v krušnem testu. "Včasih so zavijali cele šunke in se držali pravila, da kolikor je bila težka šunka, toliko ur so jo morali peči v testu. Zdaj se raje odločamo, da zavijemo v testo manjše kose šunke ali prekajene vratine. Meso ostane tako izredno sočno in tudi kruh ima boljši okus," je pojasnila Verščajeva. V košaro dajte tudi tri korenine hrena, ki simbolizirajo tri žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ. Hren lahko nastrgate ali pripravite kake omake.

Pirhe barvajte z naravnimi barvami iz kurkume, rdečega zelja, hrastove skorje …
Verščajeva priporoča naravne barve, in sicer iz čebulnih olupkov. Pirhe lahko okrasite z vejico peteršilja, regrata ali drugimi rastlinami, ki jih najdete zunaj, in jih zavijete v nogavico iz najlona. Na Primorskem jih kuhajo v teranu, na njih lahko prilepite tudi malo bleščic. Kuhate jih lahko tudi v rdeči pesi, črne dobite, če jih kuhate v ruskem čaju, v pomarančnih olupkih so oranžni, rumeno barvo dobijo kuhani v kurkumi ali žafraniki. V preslici ali špinači kuhani pa bodo zelene barve. Pirhi bodo rjavi, če jih skuhate v instant kavi, ki jih dodate malo kisa ali limoninega soka. Vijolični postanejo v rdečem zelju, sivi pa, če jih kuhate v zdrobljeni hrastovi skorji.

"V Sloveniji ima jajce veliko simbolike, saj predstavlja simbol življenja, rodovitnosti, gotovosti, ustvarjalnosti, upanja, same barve pa naj bi simbolizirale naše veselje." V Sloveniji slikovitost pirhov ponazarjajo tudi imena, saj imamo belokranjske pisanice, prekmurske remenke, pisanke, praskanke, je pojasnila Verščajeva. Zelo lepa pridejo tudi prepeličja jajca, ki so še lepša, če jih prekuhate v čebulni barvi.

Če niso bili pri maši, so namesto velikonočnega zajtrka jedli alelujo
Najstarejša velikonočna jed je aleluja, ki je dobila ime po petju aleluje, ki jo kristjani v velikonočnem času pojejo v cerkvi. V 16. stol. je bil čas hude lakote in so repne olupke shranili, jih obesili in posušili. Včasih so alelujo kuhali iz olupkov, danes pa iz kisle repe. Rečeno je bilo, da je bila značilna le za Krško polje, ampak jo poznajo tudi drugod po Sloveniji. Pripravili so jo tako, da so repne olupke skuhali v juhi, kjer so kuhali prekajeno meso. V nekaterih krajih so v juho zakuhali ajdovo moko in vodo, naredili podmet in razmešali. Na Dolenjskem so naredili močnik ali osukanec iz moke in jajca, ponekod so zakuhali tudi proseno kašo. Alelujo so pogosto pripravili na velikonočno jutro. Za šalo so rekli, da bo tisti, ki ne bo pri jutranji maši, dobil namesto velikonočnega zajtrka alelujo, je povedala Verščajeva.

Zraven velikonočnega kruhka postrezite kislo repo
Velikonočni kruhek pripravite iz pšenične moke, nadev pa iz ajdovih žgancev in suhega mesa, ki ostane. Belokranjsko fulanko ali nadev pa naredite iz kruha, več jajc in prekajenega mesa ter navlažite. Z nadevom napolnite goveje ali svinjsko črevo in specite, zraven pa kot prilogo postrezite kislo repo. "Posebnost Bele Cerkve je vinjevrška ajdova pogača, ki je dobila ime po hribu nad občino Šmarješke Toplice in so jo ljudje zelo dobro sprejeli. Pripravite jo iz ajdove moke, ki jo mešate s pšenično, oblikujete tako kot belokranjsko, povrhu pa potresete s soljo in orehi," je povedala Verščajeva.

Škratova klobasa
"Posebnost Bele Cerkve je tudi ta, da v eni luknji prebivajo škratki, ki se prikažejo vsako noč, nam pa pri delu radi priskočijo na pomoč," je hudomušno dejala Verščajeva. "Zato sem poskušala narediti škratovo klobaso, ki se je zelo razširila tudi po kraju. To je domača klobasa, zavita v krušno testo, in je zelo dobra. Ko jo narežete, vam poleg ni treba postreči kruha, ker je že zraven, tako da daste samo še malo hrena povrhu in jed je pripravljena." Pomembno pa je, da testo in meso ali klobase namažete s stepenim beljakom, zato da se pri zavijanju testo in meso lepo sprimeta in ne nastane luknja.

Elizabeta Verščaj je povedala, da v okviru Društva podeželskih žena in deklet Bela Cerkev, ki deluje od 2007 in šteje približno 80 članic, starejše članice skrbijo za ohranjanje narodnih jedi in peko tudi v krušni peči, mlajše članice pa sodelujejo na ustvarjalnih delavnicah. Izdelujejo voščilnice, adventne venčke in tudi izdelke iz gline, saj imajo v Hiši žive dediščine v Beli Cerkvi tudi peč, kjer lahko lončene izdelke zapečejo. Poudarila je, da gre za sožitje mlajših in starejših, ki rade predajajo znanje naprej.

"Odkar je odprta Hiša žive dediščine, smo imele izredno veliko tečajev, predvsem na temo ohranjanja narodnih jedi," v čemer vidi Verščajeva tudi smisel. So tudi članice Zveze kmetic Slovenije in letos prirejajo že šesto ocenjevanje kruha na državni ravni. Kruh dobijo v ocenjevanje iz Primorske, Gorenjske, Bele krajine, manj iz Prekmurja in seveda iz Dolenjske, in sicer tudi do 160 različnih vrst kruha.