Žirija jo je nagradila za upodobitev žalujoče žene v filmu Vztrajanje režiserja Mihe Knifica z vesno za stransko žensko vlogo. "Ivanka Mežan je zaigrala lik ženske, ki je priča zadnjim vzdihljajem svojega ljubega moža. Sredi temačnega hodnika bolnišnice se odvija tiho, nemo poslavljanje, kjer obupano išče človeško prisotnost, a je nihče ne vidi in ne sliši. Igralki je bila situacija v izziv, da je z minimalno igro vsak trenutek vedno globlje odstrla pogled v srce in dušo svojega lika in s tem narekovala trajanja kadra in ritem celotne sekvence," so zapisali v obrazložitvi.

Film je sestavljen iz kolaža raznolikih intimnih življenjskih zgodb, v njem pa igrajo še Štefka Drolc, Brane Grubar, ki je prejel vesno za moško stransko vlogo, Katarina Čas, Aliash Tepina, Demeter Bitenc, Bine Matoh, Matevž Biber, Omaki Yuya, Ivica Knez in Huong Lu Q.

Po koncu slovesnosti je čila in energije polna 91-letnica kljub pozni uri veselo prejemala čestitke z vseh strani. Tudi za govor ob prejemu nagrade, ki je bil nagrajen z bučnim aplavzom. "Ko sem capljala po stopnicah na oder, sem začutila, da sem obula prevelike čevlje," je dejala Mežanova. "V življenju se mi je večkrat zgodilo, da sem pri filmu stopila v malce prevelike čevlje. Hvala režiserjem, da teh čevljev nisem izgubila, in mojim kolegom, ki so me ves čas bodrili in prenašali mojo jamrarijo."

Legenda slovenskega filma ob tem pravi, da so nagrade sicer pomembne, ampak največja nagrada zanjo je povezanost z ljudmi. "To je bila največja nagrada, večja, kot da dobiš dejansko nagrado. Ta stik z ljudmi je bil zame vedno najlepše, kar je možno."

Na vprašanje, kako je potekalo snemanje, odgovarja, da je na začetku imela malo treme, a se je ob vodenju režiserja hitro umaknila. "V začetku sem imela malo treme, ker je v ruščini, potem nas je režiser Miha tako znal voditi, da je samo po sebi nekako steklo, da smo res čutili drug drugega. Miha je bil zame blagoslov, moram reči," je polna pohval. "S takim mirom nas je vodil cel ta del, ko on umira in ko se ona poslavlja. Vse se je kar zlilo in steklo. Res je bilo lepo."

Kljub častitljivim letom Mežanova ne počiva, še vedno snema, najraje s študenti. "Študenti filmske režije pridejo k meni. Sami morajo napisati scenarije in režirati ter pripraviti igralce. Temu se ne morem odreči, z njimi delam, kolikor zmorem."