Vprašanje o smislu življenja je starodavno in temeljno filozofsko vprašanje, na katerega ni dokončnih odgovorov. Ljudje smo bitja, ki vztrajno iščemo smisel, tudi če morda zunaj nas ta sploh ne obstaja. Osmišljanje sveta nam daje kompas in nam tako ponuja odgovor na vprašanje, kako živeti. O svojem smislu bivanja se velikokrat začnemo spraševati ob velikih življenjskih premikih, kot so rojstvo otrok, poroka, smrt bližnjega, staranje ali huda bolezen. Zakaj trpimo? Čemu je naše življenje namenjeno? V takšnih trenutkih nekaterim smisel življenja pomagata iskati vera in filozofija, nekateri pa ugotovijo, da posebnega smisla sploh ne potrebujejo.

Je smisel življenja sreča?
'Če je smisel življenja v nekem skupnem cilju, ki si ga delijo človeška bitja, potem se zdi, da ni nobenega dvoma, kakšen je ta cilj. To, za kar si vsi prizadevamo, je sreča,' v svoji imenitni knjižici Smisel življenja. Zelo kratek uvod, premišljuje Terry Eagleton. Različni misleci so predstave o smislu življenja razvijali v popolnoma različne smeri. Psihoanalitik Sigmund Freud je, denimo, naprej menil, da so smisel življenja naše nezavedne želje, pozneje pa je sklenil, da smisel življenja predstavlja smrt.

'Agape', ljubezen do bližnjega, v antičnih filozofskih besedilih predstavlja še eno kandidatko za smisel življenja. Številne religije, od krščanstva do budizma, jo skrivajo v etičnem nauku, poznanim pod imenom zlato pravilo: "Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim." V razpravah o smislu življenja najdemo tudi idejo, da nekega zunanjega smisla življenja mogoče sploh ni ali pa nam je nedoumljiv.

Kaj je smisel življenja za prebivalce Slovenije?
Raziskava Stališča, potrebe in zmožnosti, ki jih imajo prebivalci RS, stari 50 let in več, ki jo je opravil Inštitut Antona Trstenjaka, je anketirance povprašala tudi po smislu življenja. Večina anketirancev v raziskavi meni, da svoj življenjski smisel izpolnjujejo le deloma (60,3 odstotka), 32,7 odstotka pa je takih, ki ga izpolnjuje v celoti. Večina starejših ljudi pri vprašanju, kaj je po njihovem mnenju smisel življenja, na prvo mesto postavlja zdravje. Sledita družina in delo, kar nekaj vprašanih pa je odgovorilo 'ne vem'.

Visoko na lestvici je tudi poštenost. 'V skladu s slovensko pregovorno poštenostjo je poštenost zelo v ospredju. Še bolj zanimivo pa je, da starejši poštenost pogosto navajajo kot smisel življenja, redko pa se je ta odgovor pojavil pri sreči. Poštenost torej po mnenju udeležencev dela življenje smiselno, sreče pa ne prinaša,' v svojem članku Doživljanje sreče pri starejših Slovencih: medgeneracijski dejavniki in povezanost z življenjskim smislom razloži Martina Starc.

Smisel je v predajanju izkušenj prihodnjim generacijam
Raziskava še razkriva, da je za starejše pomembno, da se v odnosih z mlajšimi trudijo za pristen stik, da jih ni sram lastnih izkušenj in spoznanj in da ne mislijo, da so njihove izkušnje za mlajše brez pomena. To je v svojem delu Otroštvo in družba leta 1950 potrdil tudi razvojni psiholog Erik Erikson: 'To, da naše življenjske izkušnje in spoznanja prevzemajo drugi, je znak trajnosti in smiselnosti naših življenj, kar je še posebno pomembno v starosti, ko se ljudje ozirajo nazaj in ocenjujejo svoja življenja.'

Logoterapija
Jože Ramovš v delu Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika opozarja, da je predvsem v starosti kljub bolezni in onemoglosti nujno, da iščemo smisel in vrednost, če želimo ohranjati kakovostno življenje. To lahko dosežemo tudi s pomočjo logoterapije, psihoterapevtske metode, ki posamezniku pomaga poiskati življenjski smisel. Njen začetnik Viktor Frankl poudarja, da človekovo življenje v bolezni in pomanjkanju ne izgubi vrednosti in smisla. Le potruditi se moramo, da ga najdemo.

Poleg sreče, zdravja, ljubezni in družine pa nam življenje lahko osmišljujejo tudi povsem preproste vsakodnevne reči. Nasmeh, zahvala, naš vrt, šopek, včasih pa je dovolj že čokolada.