Občutek osamljenosti in žalosti ne pomeni nujno depresije, čeprav se ta izraz v zadnjem desetletju veliko pogosteje uporablja. "Če smo otožni, pogosto rečemo, da smo v depresiji," so opozorili v oddaji. Vendar slabo razpoloženje ni depresija. "Samo občutek žalosti in osamljenosti ne bo sprožil depresije, pri tem je pomembnih več dejavnikov, to je kompleksno stanje. Človeku, ki se počuti osamljenega, se še ni treba bati, da bo zbolel za depresijo," je dodala specialistka Tatjana Prokšelj, gostja Lucije Fatur v oddaji Svetovalni servis.

V svoji praksi opaža, da se med prazniki, slabim vremenom in v času, ko je dan krajši, pojavlja več pacientov, ki se slabo počutijo. Ne gre torej pozabiti, da na naše razpoloženje lahko vpliva več dejavnikov, ki jih sicer občutijo tudi drugi ljudje.

Lažje oblike lahko minejo same od sebe, velikokrat pa je potrebno zdravljenje
Med znake depresije štejejo pomanjkanje zanimanja za stvari, ki so nam pomembne, dolgotrajno slabše počutje in globlja žalost. "Če to traja en dan, dva, težko govorimo o depresiji. Če to traja več kot 14 dni in če je naše delovanje res okrnjeno, so prisotni tudi občutki krivde ali pa morda pomanjkanje apetita, potem lahko govorimo o depresiji." Pogosto je depresijo treba zdraviti, je dodala psihiatrinja Prokšelj.

Lažje oblike depresije sicer lahko minejo same od sebe, vendar se ob morebitni ponovitvi depresivnih epizod bolezen lahko poglablja. "Zdravila, s katerimi se zdravi depresija, delimo na tri skupine, ki delujejo na tri najpomembnejše nevtrotransmiterske sisteme v možganih. Na serotonin, dopamin, noradrenalin … Ob jemanju takšnih zdravil se ravni omenjenih substanc v možganih dvignejo, zato se simptomi izboljšajo." Pri slabem razpoloženju nam lahko pomaga že masaža, ob kateri se zaradi občutkov ugodja dviguje dopamin, serotonin pa lahko naravno dvigujemo z redno telesno dejavnostjo.

V oddaji so spomnili tudi, da se lahko, če imamo premalo družbe, priključimo dejavnostim nevladnih organizacij, prižgemo radio ali pa poiščemo stike v virtualnem svetu.

Tesnobe ne prepoznamo
Depresijo zelo pogosto spremlja tudi tesnoba, ki nam še ni tako poznana. "Kaže se lahko kot močnejše razbijanje srca, občutek nelagodja v prsnem košu, oblivanje, vročica, mravljinčenje ... Te znake lahko ljudje zamenjajo za druge znake in hodijo do specialistov, nazadnje pa ugotovimo, da gre za tesnobo oziroma anksioznost, kot ji še rečemo," je o širokem pojavu neprepoznavanja tesnobe še povedala Prokšeljeva.

Celotni oddaji Svetovalni servis, kjer so govorili o depresiji, lahko prisluhnete tukaj.