"Ko je šel moj kolega v trgovino kupit pulover, je prodajalka rekla: 'Kakšnega pa bi?' 'Mi ga daste, prosim, da ga potipam, da vidim, kakšen je material?' In je rekla prodajalka drugi: 'Glej, saj je čisto normalen. Tudi če je slep, čisto normalno govori.'"

To je le eden izmed dogodkov, ki se pogosto pripetijo slepim – čeprav je med nami od osem do deset tisoč ljudi s hudo okvaro in približno štirideset tisoč takih, ki imajo resnejšo okvaro vida.

Od rojstva slepa Sabina Dermota take reakcije sicer razume, saj si polno čuteči ljudje težko predstavljajo, kako je, če si slep, zato se je z veseljem odzvala na povabilo v oddajo Ah, ta leta, v kateri boste videli, kako "vidijo" slepi.

Sabina je slepa od rojstva, a ni nikoli dovolila, da bi jo njena slepota omejevala. Rada smuča, kolesari, drsa, hodi v hribe in se loteva tudi takih podvigov, ki se jih marsikdo z vsemi čuti ne bi.

Veliko zaslug za Sabinino samozavest in tudi neodvisnost od pomoči drugih ima njen pes vodnik Baron, ki jo varno pelje mimo ovir, ji pokaže vrata v trgovino, jo ustavi in preusmeri pred nevarnostmi. Za psa vodnika je to stresno delo, saj mora opazovati, razmišljati in se hitro odzivati.

Čeprav se je življenja z Baronom sprva bala, si ga zdaj brez njega ne predstavlja več. Sabina Dermota pravi, da je v Sloveniji za slepe lepo poskrbljeno: lahko se šolajo, imajo tehnične pripomočke, asistente, vendar jo žalosti, da potem zelo težko dobijo zaposlitev. "Prepričana sem, da imajo tisti slepi, ki so doma ali prejemajo socialno podporo, veliko talentov, ki bi jih lahko podarili drugim ljudem," pove.

Za tiste, ki vid izgubijo pozneje v življenju, to velikokrat pomeni, da se njihovo delovno aktivno življenje s tem konča. Tako je bilo tudi pri Slavici Bukovec Zupanič, ki je zaradi glavkoma popolnoma oslepela pri 39 letih in opozarja, da je za pozneje oslepele prilagajanje na slepoto in vključevanje malce težje. Ker ni hodila v šolo s prilagojenim programom, kjer se slepi naučijo Braillove pisave in uporabe tehničnih pripomočkov, je Slavica Bukovec Zupanič ob slepoti postala tudi nepismena. Seveda je to ni ustavilo in danes je slepa novinarka, ki ureja več glasil in časopisov Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Prva leta slepote pa je posvetila predvsem učenju različnih poti in vožnje z avtobusom ter doseganju neodvisnosti v lastnem gospodinjstvu: pravilo vrni tja, kjer si vzel, je zelo koristno za vse, poudarja vedno nasmejana Slavičina hči Vesna, ki je zdaj že odrasla in ne živi več z mamo.

Tega, da obstaja več vrst slepote, se zavedajo tudi v Službi za dostopnost RTV Slovenija, kjer skrbijo za prilagoditev programskih vsebin, da so te dostopne ljudem z različnimi invalidnostmi, zato smo v oddaji Ah, ta leta preverili, na kaj vse morajo biti pozorni in kaj vse je treba narediti, da si različne oddaje – posamezne in tudi nekatere nadaljevanke – lahko ogledajo tudi slepi in slabovidni.

Da na Dostopno.si opravljajo pomembno poslanstvo, je poudarila tudi Slavica Bukovec Zupanič. Ko so si slepi ogledali prvo, njim prilagojeno oddajo, so mnogi jokali od sreče, saj se jim je s tem odprla nova pot do sveta videčih.