Nekoč je imela precej pomembno vlogo, saj je bila nekakšna vpadnica v središče – to je postala s prihodom vlaka v mesto. Na njej so celo prodajali vozovnice za prevoz do pristanišč in za ladijska potovanja, menda tudi vozovnice znamenite družbe White Star Line, ki je vabila na krov Titanika. Na sedeže pred veliko platno pa še vedno vabi Kinodvor, ki je v svoji zgodovini doživel veliko filmov, žanrov in obiskovalcev. Med temi je bil tudi Franc Milošič.

“V Dvor oziroma Slogo sem leta 1949 z bratoma šel gledat vestern Fritza Langa. Pri nas so na žalost predvajali črno-belo kopijo, v originalu pa je Brzojav na zapad barvni film. Takrat sem prvič videl bizone, pa sem se oglasil, rekel sem: Kaj pa so to za ene krave? Pa se je neki možakar pred mano obrnil nazaj: Pobček, to pa niso krave, to so bizoni. Teh pa ne poznam – jih boš že, ko boš večji.”

Še na nekatere druge ljubljanske kinematografe nas je spomnil nekdanji blagajnik, oglaševalec, upravnik in kinooperater v kinih Franc Milošič:

“Prišli so filmi, ki so me v tistih letih začeli zelo zanimati, to so bili dokumentarni filmi. Najbolj se spomnim lepega angleškega dokumentarnega filma Južno od Sahare. Je bil imenitno narejen. Pa črno-belega, ki je igral tudi v Kinodvoru oziroma v Slogi, Pohoda v džunglo, ki je bil posnet v Indoneziji, med ljudožerci. Ampak to je zdaj vse pozabljeno.”

Spodaj lahko prisluhnete radijski oddaji Moje ulice.