“Mislim, da se kar dobro počutim tudi zdaj, ko sem malo starejša. Če človek dela in če dela tisto, kar resnično ljubi, potem vse kar gre,” pravi pevka, ki jo že vse življenje spremlja umetnost.

V Ljubljani je študirala glasbo, v Montrealu pa likovno pedagogiko. Pri 77-ih letih je še vedno dejavna na več področjih, najbolj pa uživa v čudoviti naravi, izbranih besedah in nežnih melodijah. Z njo se je pogovarjal Boštjan Močnik.

“V življenju je najbolj pomembna družina. Je tista, ki ti da elan, ti pomaga. Mislim, da je moj največji uspeh to, da sem vzgojila dve uspešni dekleti,” pravi danes 77-letna umetnica, ki je svojo glasbeno kariero začela leta 1956 pri Avsenikih z legendarno pesmijo Tam, kjer murke cveto.

Ima tudi vnuke, a kot pravi, a kot priznava jih zaradi svojega napornega urnika ni uspela naučiti slovenščine, čeprav si to zelo želi.

Nedavno je s Prifarskimi muzikanti nastopila na koncertu v Cankarjevem domu, pa tudi Avseniki so jo lani povabili, da je zapela na njihovi 60. obletnici. “Sem se kar malo zgrozila, da sem Murke zapela pred že kar 56 leti,” je priznala.

Glasba jo spremlja celo življenje. V Kanadi že 23 let vodi žensko vokalno skupino Plamen. “Imam izredno velik privliegij, da imam dekleta, ki so predana slovenstvu in zelo rada pojejo slovenske pesmi. Tudi če pojemo tuje pesmi, jih veliko prevedem. Vse članice so slovenskega rodu in kar je bolj interesantno, nikoli se niso skregale.” Z zborom so prejele tudi številne nagrade.

“Moja najljubša sklada je tista, ki sem jo napisala v Torontu: Tečejo tečejo nitke, nitke življenja in nitke blaga, in je bila napisana, ko sem gledala statve slovenske umetnice Marije Svatina. Mislim, da je to moja najljubša skladba,” razlaga o tem, katera pesem ji je najbolj pri srcu.

Umetnica je eden od stebrov slovenske skupnosti v Kanadi
Vseslovenski odbor letos organizira turnejo Saša Avsenika od Vancouvra do Toronta. "Zelo se veselimo, da pridejo, kajti pri nas ljudje še vedno najbolj cenijo in poznajo ravno Avsenikove melodije, saj so z njimi rasli. Naša populacija je bolj starejša, zato bolj cenijo starejše melodije kot nove," pravi pomembna soustvarjalka vsebin slovenske skupnosti v Kanadi.

Kot pravi, je slovenska skupnost v Torontu izredno dobro organizirana, Vseslovenski kulturni odbor povezuje številna društva in šole, pomembno vlogo pa igra tudi radio Glas kanadskih Slovencev, ki ga je leta 1991 ustanovila prav Pollakova. Marca 2005 je za svojo vsestransko kulturno poslanstvo med rojaki in širšo skupnostjo prejela tudi red zasluge Republike Slovenije.

“Mi držimo skupaj, nismo tako razdvojeni. Vsi, ki živimo zunaj, si želimo Sloveniji dobro in smo žalostni, ko slišimo, da vam ne gre dobro, da so prepiri. Radi bi, da bi bila to res dežela, v katero bi se radi vračali, brez prepirov in sovraštva in upamo, da se bo to res zgodilo.”

Vedno znova se vrača v Slovenijo
Pogosto se vrača v Slovenijo. "Rada hodim po Ljubljani, gledam vse, kar je novo. Mslim, da tukaj sploh ne opazite, kaj vse je tu lepo. Zame je vsak pogled na gore čudovit, vsak pogled na eno lepo hišo, ki je obnovljena, me razveseli, in vse, kar je narejeno, da se ohranja okolje, me razveseli," je dejala navdušeno in ob tem ponosno dodala, da tudi njeni otroci zelo radi prihajajo v Slovenijo.

Celo oddajo lahko poslušate tukaj.