Člani Anonimnih alkoholikov so kot razloge za čezmerno pitje alkohola navedli, da se niso znašli v svetu, v odnosih z drugimi ljudmi, da so bili pod pritiskom, ker so vedno izpolnjevali želje drugih namesto svojih, da so si z alkoholom vlivali pogum ter omilili čustvene in duševne stiske.

Podobno je počel tudi Mijo Levačič, ki se je prvič napil kar doma, ko je bil star petnajst let in ga je bilo strah očetu povedati, da se je v šoli stepel. Pil je vrsto let in pri tem vztrajal tudi, ko je imel resne zdravstvene težave. Zaradi čezmernega uživanja alkohola je imel dvajset razjed na želodcu, a mu tudi hude bolečine niso preprečile, da ne bi pil.

Kot nam je v oddaji pojasnila specialistka psihiatrije dr. Zdenka Čebašek Travnik, je Mijo Levačič postal odvisen od alkohola. "Alkoholizem, sindrom odvisnosti od alkohola, je bolezen možganov. Vemo, kako odvisnost nastaja. Kako najti pot iz odvisnosti, pa je zgodba vsakega posameznika, ta se mora odločiti za spremembo. V resnici odvisnik dolgo ve, da bo moral nekaj spremeniti, vendar mu manjka motivacije, želje, da bi to spremembo udejanjil."

Dednost in okolje

Nagnjenost k odvisnosti je podedovana, nanjo pa vpliva tudi okolje. In slovensko je do čezmernega, tveganega pitja alkohola zelo tolerantno: leta 2019 je registrirana povprečna poraba alkohola znašala 11,05 litra čistega alkohola na vsakega prebivalca Slovenije, starejšega od 15 let (NIJZ, 2020). Tvegano pitje alkohola pa je vsako pitje, ki presega merico ali 10 gramov čistega alkohola na dan, tj. 1 dl vina, 250 ml piva ali 0,3 dl žgane pijače. Omenjene količine veljajo za moške, ženske smejo popiti pol manj.

Kljub rednemu pitju alkohola odvisnosti ne razvijejo vsi. Da ste odvisni od alkohola, kažejo naslednji znaki: ko začnete piti alkohol, težko nehate; opažate, da velikokrat razmišljate o alkoholu; včasih imate občutek, da alkoholno pijačo potrebujete že zjutraj; sčasoma potrebujete vse večji odmerek alkohola za enak učinek opitosti kot ob začetku pitja; redno uživate alkohol, čeprav čutite, da vam škodi. Morda se vam je zgodilo tudi, da so vas opozorili, da bi bilo dobro, da bi zmanjšali količino popitega alkohola.

Ključno je poiskati pomoč

Iz primeža alkoholizma so se večkrat poskušali iztrgati vsi sogovorniki v prispevkih oddaje, nikomur pa ne bi uspelo brez podpore. Tudi vi jo lahko najdete v centrih zdravja v svojem zdravstvenem domu, v alkoholoških ambulantah psihiatričnih bolnišnic, v klubih in društvih zdravljenih alkoholikov, pri Anonimnih alkoholikih, društvu Abstinent in društvu Žarek upanja, v katerem vam bo na poti z dna kozarca pomagal tudi Mijo Levačič.

Dr. Zdenka Čebašek Travnik poudarja, da je za alkoholika pomembno, da je ob začetku zdravljenja trezen. To lahko doseže sam ob podpori svojcev in društev ali pa se odloči za zdravljenje v bolnišnici. Če alkohol kombinira s pomirjevali, je zdravljenje v bolnišnici neizogibno. Treznost in abstinenca sta edini način, da lahko alkoholik začne v svoje življenje uvajati spremembe.

"Zdravljenje je namenjeno ravno temu, da se teh sprememb nekako nauči, jih uveljavi, jih dejansko začne uporabljati v vsakodnevnem življenju. In to ne gre na hitro. Vsaka sprememba, ki jo želimo v življenju izvesti, mora biti močno motivacijsko podprta in seveda dovoljkrat ponovljena. Zdravljenje od začetnega treznjenja pa do tistega, ko so ljudje res svobodni glede alkohola, torej ne čutijo več potrebe po njem in se z njim ne ukvarjajo več, traja nekaj let, navadno do pet let."

Svojci morajo biti vključeni v zdravljenje

Spremeniti se mora tudi okolje. V društvu Al-anon, ki ponuja podporo svojcem alkoholikov, svojci ugotavljajo, da so s svojim vedenjem velikokrat stisko alkoholika poglabljali, ko so ga nadzorovali, mu očitali pitje in terjali, da se spremeni, ali pa so s toleriranjem njegovo pitje celo podpirali. Zato se morajo spremeniti in opolnomočiti tudi svojci alkoholikov. Tudi dr. Zdenka Čebašek Travnik poudarja, da je zelo pomembno, da je v zdravljenje alkoholika vključena njegova družina, ki se nauči motivacijskega pogovora, brez kritik, poniževanja in očitanja slabih dejanj iz preteklosti.

Vsi, ki spremljamo pot zdravljenega alkoholika, pa vemo, da se bo moral prej ali slej vrniti v družbo, v kateri je pitje zaželeno in celo bolj tolerirano kot abstinenca, zato bo nemalokrat postavljen pred izziv: pijača ali prijateljstvo, kot nam je izkušnje ob svojem 50. rojstnem dnevu opisal Mijo Levačič: "Ko sem imel 50 let, mi je nekdo rekel, s tabo ne bom nazdravil, ker piješ sok. Če ne boš z mano spil deci vina, nisva prijatelja. Jaz pa sem mu odvrnil, prav, potem pa nisva prijatelja."

Vsi, ki že vrsto let vztrajajo v abstinenci, imajo dobro podporno mrežo ljudi, pristne prijatelje, ki so prehodili podobno pot iz omame alkohola. Ker vejo, da je življenje brez alkohola veliko lepše, jim ni težko ponuditi podpore tistim, ki se na pot treznosti šele odpravljajo. Pomagajo pa tudi vsem zdravljenim alkoholikom, ki bi lahko ob težkih življenjskih izkušnjah v trenutkih šibkosti spet posegli po alkoholu.