Pred nekaj leti je študija ameriškega AAA (Ameriško avtomobilsko združenje (American Automobile Association)) pokazala, da so vozniki v poznih 50 in v zgodnjih 60 letih starosti med najvarnejšimi vozniki na cesti, v poznejših letih, zlasti po upokojitvi, pa se njihove vozniške sposobnosti drastično poslabšajo.

Statistični podatki kažejo, da so slovenski starostniki v obdobju od 1. januarja 2005 do konca lanskega leta povzročili "le" 8 odstotkov vseh prometnih nesreč. Skrb vzbujajoče pa je, da je bilo med tistimi vozniki, ki so lani nepravilno uvozili na avtocesto in vozili po njej ter jih je policija izsledila, kar 60 odstotkov kršilcev starih najmanj 67 let.

Kot so zapisali v policijski upravi Celje, opažajo, da je veliko dejavnosti za ozaveščanje v prometu usmerjenih na mlade, starejši, ki imajo vozniško dovoljenje že več desetletij, pa so potisnjeni ob stran. Tehnologije in način vožnje se z leti spreminjajo in zato je še posebej treba poskrbeti za pravilno informiranje starejše populacije voznikov.

Več kot polovica starejših od 65 let ima vozniško dovoljenje
Podatki Statističnega urada kažejo, da je bilo lani v Sloveniji 352.145 ljudi, starih 65 ali več let (to je 17,1 odstotka vseh prebivalcev), po podatkih ministrstva za infrastrukturo in prostor (MZiP) pa je imelo na zadnji dan lanskega leta veljavno vozniško dovoljenje vsaj ene kategorije 181.574 ljudi, starejših od 65 let.

O starejših v prometu smo se pogovarjali z Elvisom A. Herbajem, vodjo oddelka za cestni promet na policijski upravi v Celju.

Še nedolgo je veljalo, da če zdrav človek (torej brez težav z vidom ali brez kakšne druge zdravstvene težave) naredi vozniški izpit pri 20, lahko vozi 60 let, torej do 80. leta, zdaj pa je prišlo do spremembe zakonodaje. Pri kateri starosti zapoveduje preverjanje zdravniškega stanja za starejše voznike?

Zakon o voznikih v 53. členu predpisuje, da se voznikom koles z motorjem, osebnih avtomobilov in osebnih avtomobilov s priklopnikom izda vozniško dovoljenje z veljavnostjo 10 let, do dopolnjenega 70. leta starosti. Po tej starosti pa se izdaja z veljavnostjo 5 let. Za voznike tovornih vozil, tovornih vozil s priklopnimi vozili in voznike avtobusov ter voznike avtobusov s priklopnimi vozili pa velja, da se jim izda vozniško dovoljenje vozniško dovoljenje z veljavnostjo 5 let do dopolnjenega 65. leta starosti. Po tej starosti pa se izdaja z veljavnostjo 3 let.

Pri tem pa je pomembno, da se po tej starosti (70 oz. 65) lahko vozniško dovoljenje podaljša le, če imetnik vozniškega dovoljenja predloži zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno zmožen za vožnjo motornega vozila določene kategorije. Tako zakon, dejstva pa so nekoliko drugačna.

Kakšne zdravstvene omejitve predvideva zakonodaja?

Zakon o voznikih in na podlagi tega izdan Pravilnik o vozniških dovoljenjih imata v Prilogi 7 navedene kode omejitev zaradi zdravstvenih razlogov. Podatki za lani kažejo, da ima od 181.574 ljudi, starih 65 let ali več let, 4.000 ljudi vpisano eno ali več teh omejitev (omejitev vožnje le na dnevne vožnje – samo v času svetlega dela dneva, omejitev vožnje znotraj premera x km od kraja bivanja oz. samo znotraj mesta/regije, prepoved vožnje potnikov v vozilu, omejitev najvišje hitrosti vožnje, dovoljena vožnja le v spremstvu druge osebe, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, prepoved vleke lahkega priklopnika, prepoved vožnje po avtocestah in/ali cestah, rezerviranih za motorna vozila, in absolutno prepoved vožnje, če zaužije alkohol). Skupaj ima teh 4000 ljudi izrečenih 6.263 prepovedi oz. omejitev.

S staranjem prebivalstva bo odstotek starejših voznikov vse večji. Kako se policija pripravlja na tovrstne spremembe v prometu? Po eni strani zaradi zmanjšanih fizičnih sposobnosti lahko predstavljajo večjo nevarnost v prometu, hkrati pa je zanje značilno, da so veliko previdnejši vozniki kot mlajši.

Starostniki so lani obsegali 17,1-odstotni delež vseh prebivalcev, že čez šest let bo znašal delež že več kot 20,4 odstotka, leta 2030 naj bi bil njihov delež že 25,3 odstotka, leta 2050 pa že 32,5 odstotka. Ob tem velja omeniti, da naj bi se skupno število prebivalcev do leta 2050 zmanjšalo za 7,2 odstotka.

Če upoštevamo še, da se daljša aktivna delovna doba (danes do 65. leta), po že obljubljeni ponovni pokojninski reformi pa lahko pričakujemo, da se bo delovna doba še podaljšala, da se daljša pričakovana življenjska doba, da težimo k čim daljši mobilnosti in aktivnemu uživanju starosti, potem ni dvoma, da se moramo vsi, ne le policija, dejavno vključiti v zagotavljanje optimalnih razmer za varno udeležbo vseh (ne le starostnikov) v cestnem prometu.

Kaj pa pravijo številke o udeležbi voznikov, starejših od 65 let, v prometnih nesrečah?

Po podatkih, ki so drobnogled vzeli obdodje od 1. januarja 2005 do konca lanskega leta, so starostniki povzročili 8 odstotkov vseh prometnih nesreč, najpogosteje kot vozniki osebnih avtomobilov. Delež prometnih nesreč s smrtnim izidom za to populacijo znaša 9,8 odstotka.

Povzročili pa so bistveno manj prometnih nesreč s telesnimi poškodbami (3,3-odstotni delež na skupno število prometnih nesreč) ter nekaj več prometnih nesreč z gmotno škodo (4,8-odstotni delež v skupni masi nesreč). Sicer pa znaša skupni delež starostnikov, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah, 7,7 odstotka.

Lani je Evropska komisija objavila podatke, da je število nesreč s smrtnim izidom pri voznikih, starejših od 75 let, petkrat višje od povprečja, število poškodb pa dvakrat višje. Kakšni so podatki za Slovenijo? Koliko nesreč so povzročili starejši vozniki? Kakšen je delež v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami. Največ nesreč povzročijo najmlajši vozniki, kajne?

Največ nesreč (30,4 odstotka) so starejši vozniki povzročili zaradi nepravilnega premika (premiki na parkirnih prostorih, vključevanja v promet, sprememba prometnih pasov ipd.). Kar je bolj skrb vzbujajoče, je to, da so povzročili 26,7 odstotka nesreč zaradi izsiljevanja prednosti. Pri tem vzroku pa običajno nastanejo izredno hude posledice, saj običajno povzročijo prometno nesrečo pri zavijanju v križiščih na levo ali pri vključevanju v promet, prav tako pri zavijanju na levo.

To se pogosto dogaja tako zaradi telesnih značilnosti (manjša gibljivost, slabši vid, počasnejše reakcije) kot tudi duševnih sposobnosti (slabši kratkotrajni spomin). Pogosto je kriv tudi alkohol. Kot tretji najpogostejši vzrok za povzročitev prometnih nesreč tovrstnih udeležencev v cestnem prometu je nepravilna stran ali smer vožnje (14,2.-odstotni delež na skupno maso nesreč). Pri tem je treba izpostaviti, da zaradi zmanjšanih telesnih in/ali duševnih sposobnosti premnogokrat ne znajo pravilno oceniti niti širine vozila niti širine vozišča in pogosto zapeljejo preko sredinske črta na nasprotni vozni pas. Kar pa je v zadnjem času še bolj pereče, pa imajo očitno veliko težav pri pravilnih uvažanjih na avtoceste.

Za lansko leto smo pridobili podatek, da je bilo med tistimi vozniki, ki so nepravilno uvozili na avtocesto in vozili po njej, kar 60 odstotkov kršilcev starih najmanj 67 let. Najstarejši kršilec, ki je lani vozil po levi strani avtoceste, pa je bil star 90 let. Posebej pomembno pa je tudi to, da so bili med temi starejšimi vozniki tudi tuji vozniki, ne le slovenski državljani. Ni nam pa uspelo raziskati, ali prihaja do takšnih napak pri starostnikih le na naših avtocestah ali tudi v tujini.