O tem, kakšni so še drugi razlogi in kakšne so sicer težave, s katerimi se spopadajo domovi za starejše, so v radijski oddaji Studio ob sedemnajstih, ki jo je pripravil Daniel Poslek, razpravljali Davor Dominkuš, direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, predsednik skupnosti socialnih zavodov Boris Koprivnikar in Milan Pavliha iz Zveze društev upokojencev.

Na delovanje domov v prihodnosti bo vplival tudi nepremičninski davek. “Za domove to pomeni še en dodaten strošek, ki pa ga nimamo več od kje pokriti, zato ker so cene v domovih oblikovane na letni ravni, metodologija določanja cen je predpisana,” je opozoril Koprivnikar. “Te štiri milijone evrov bomo morali pridobiti iz naše redne dejavnosti, kar pomeni, da bo toliko manj sredstev za tiste storitve, ki jih lahko izvajamo za naše oskrbovance.”

Pojavljajo se pritožbe
"Doslej smo se soočili že s celo vrsto dodatnih obveznosti in velikim znižanjem sredstev, predvsem na strani zdravstvene zavarovalnice," pravi Koprivnikar in dodaja, da doslej oskrbovanci tega niso čutili, se pa v zadnjem času že pojavljajo pritožbe oskrbovancev, kader je preobremenjen, domovi pa so tudi črtali že skorajda vse razvojne naloge, ki niso nujno potrebne.

"Strinjamo se, da zaostrena gospodarska kriza posredno vpliva tudi na delo domov za starejše," je dejal Dominkuš in še, da so na ministrstvu vseeno večji optimisti. "Dejstvo je tudi, da se leta 2014 začnejo črpati sredstva iz evropskih skladov in znotraj prioritet, ki smo jih zapisali v programske dokumente, je prioriteta povezana z dolgotrajno oskrbo, z drugačnim delom na tem področju," je pojasnil. "Kljub črnim napovedim vidimo tu možnost, da se delo domov okrepi in se poišče dodaten vir, ki bo vplival na večjo kakovost dela v domovih," je še dejal Dominkuš.

Težava so tekoče obveznosti domov zaradi povečanih obremenitev in davkov, za katere pa EU ne bo prispeval sredstev, lahko pomagajo pri izvajanju programov, je opomnil Koprivnikar. "Opozarjamo, da so tekoče cene in tekoče poslovanje nevzdržni."

Podatki kažejo, da kriza zelo vpliva na življenje starejših in zelo revnih, je dejal Milan Pavliha iz Zveze upokojencev, zato prihaja do primerov, ko svojci jemljejo starše iz domov, ne da bi jim doma zagotovili ustrezno pomoč in oskrbo. "Revni lahko odločajo le še med tem, ali bodo jedli ali bodo ogrevali svoja bivališča," je dejal Pavliha in opozoril na pomembnost spoštovanja pravic starejših.
Predlog, da se za doplačilo oskrbe upoštevajo dohodki iz preteklih treh mesecev
Vlada je pred tremi tedni potrdila predlog sprememb zakona o socialno-varstvenih prejemkih in zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, kjer so skušali nekatere stvari, povezane s plačili oskrbe, spremeniti. Spremembe so recimo pri spremenjenem upoštevanju dohodkov pri doplačilu oskrbe. "Upoštevali bomo aktualne podatke, in sicer iz preteklih treh mesecev, in ne več podatkov iz preteklega leta," je pojasnil Dominkuš.

“In tudi z vknjižbo na premoženje tistih, ki jim lokalna skupnost doplačuje sredstva v domovih, smo naredili velik korak naprej, da se tako ne vrača celotna vrednost subvencije, temveč dve tretjini,” je dejal Dominkuš, ki je dodal, da upajo, da bodo te novosti stopile v veljavo 1. januarja 2014.

Koprivnikar je ob tem povedal, da so vladi med drugim predlagali, da se varstveni dodatek, ki je bil odvzet vsakemu, ki biva v domu, čeprav stroške bivanja v domu plačujejo sami, vrne, a je to vlada zavrnila.

Treba je gledati na stvar z vidika družinskega proračuna, je še dodal Koprivnikar. “Iz finančnih razlogov se številni odločijo, da bodo svojce obdržali doma, četudi jim ne morejo nuditi ustrezne nege, ki jo potrebujejo,” je opomnil.

Pavliha je izpostavil problem, da morajo starejši brez privolitve oditi v domove ali da morajo zaradi nerazporeditve domov oditi v oddaljene domove. Kot tretjo zadevo, ki krni dostojanstvo oskrbovancev, je izpostavil večposteljne sobe v domovih, ki ne omogočajo potrebne intime.

Lani je bilo veliko odhodov domov. V sistemu zdaj merijo število prostih postelj, ki se zdaj giblje med 150 in 250, je pojasnil Koprivnikar.

Težnje, da se starejši vračajo domov iz domov, da družina poskrbi zanje, po Dominkušev oceni ni nujno slab, je pa problem, če doma niso ustrezno oskrbovani. “Zagotoviti je treba, da se znotraj nadzornih sistemov taki primeri ugotovijo in se ustrezno ukrepa.” Ob tem je dodal, da zmanjšano vključevanje v institucionalno oskrbo opažajo tudi drugje v Evropi. Na Švedskem se je število starejših v domovih od leta 2008 zmanjšalo za 20 odstotkov.

Kako je z uveljavljanjem pomoči na domu?
Koprivnikar je spomnil, da se je po letu 2004, ko so se začele podeljevati koncesije, izjemno povečalo število mest v domovih, ampak to ne pomeni, da se je spremenilo razmerje med tistimi, ki bivajo doma, in tistimi, ki bivajo v domovih. "Logično bi bilo, da se povečuje število ljudi, ki doma dobivajo pomoč na domu, a v praksi to ni res. Število ljudi, ki dejansko prejemajo pomoč na domu, že leta stagnira." Ob tem je navedel, da se je število prostih mest v domovih po letu 2004 povzpelo za več, kot je vseh uporabnikov pomoči na domu. "Število mest v domovih smo povečali za 8.000, vseh uporabnikov pomoči na domu pa je okoli 6.500."

Vse bolj prevladuje težnja, da se za starostnika, kolikor se le lahko dolgo, skrbi doma, ko pa to ni več mogoče, skrb zanj prevzamejo v domu za starejše.

Kot je poudaril Pavliha, je treba razmisliti tudi o drugih možnostih, s katerimi lahko poskrbimo za aktivno in zdravo starost. Pri tem je opomnil na različne preventivne programe, tako na področju kulture kot rekreacije. "Ni vse v denarju, kakovost življenja je tudi ohranjanje smisla in v teh dejavnostih ljudje ohranjajo vitalnost, ljubezen do tega dela, lahko bi celo rekli, da gre za spreminjanje kulture starosti."