Ker se delež starejših povečuje in ker je pomanjkanje kadrov še vedno veliko, je pričakovati, da se bo njihov delež na trgu dela še povečal.

Glavni ukrepi, s katerim država spodbuja ohranjanje starejših na trgu dela, so: ugodnejše vrednotenje pokojninske dobe brez dokupa; izplačilo 40 odstotkov pokojnine skupaj s plačo in institut delne upokojitve.

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje več kot 20.000 upravičencev poleg plače prejema še 40 oziroma 20 odstotkov pokojnine (okoli 16.000 je prejemnikov 40-odstotnega dela; okoli 4000 pa prejemnikov 20-odstotnega dela). Med fizičnimi delavci povpraševanja po koriščenju tega ukrepa ni. Ta ukrep je najzanimivejši za šolnike, zdravnike, sodnike in profesorje, pojasni generalni direktor Zpiza Marijan Papež. "Glede profesorjev vedno rečem, tudi če jim ne bi nič dali, bi se ti težko upokojili. Vemo, da so precej stari, preden se upokojijo in preden dajo možnost mlajšim kolegom."

Po njegovem mnenju je omenjeni ukrep za spodbujanje delovne aktivnosti starejših uspešen. Meja, 40 odstotkov, pa ravno pravšnja. Zakaj? Papež pojasni, da če nekoga, ki ima plačo in dobiva še 40 odstotkov pokojnine, primerjamo z začetnikom, ki vstopa v zavarovanje ali z nekom, ki dela že nekaj časa, so prejemki med njimi bistveno drugačni. Pomanjkljivost tega ukrepa pa je, da delodajalec nima vzvodov pri tem, ali bo nekoga, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, zadržal v delovnem razmerju ali ne.

Upokojitev za nekatere faza, ki se je veselijo, za druge je stresna

Upokojitev je dramatična sprememba, čeprav se to ne zdi na prvi pogled. Prehod iz aktivnega življenja v pokoj posamezniki doživljajo različno. Nekateri se veselijo, da bodo imeli več časa, za druge je upokojitev stresna. Ob upokojitvi namreč marsikdo ne najde več smisla. Zakaj? Poklic je za marsikoga osrednji del identitete, ki ga definira 40 let, pojasni nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Andreja Barle Lakota. "Ko človek izgubi identiteto poklica, se zna zgoditi vseprisotna praznina."

Nekateri se odločijo, da na trgu dela ostanejo zaradi izboljšanja gmotnega položaja, drugi zaradi ohranjanja socialne mreže. Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Vlado Dimovski pove, da je glavna težava starejše generacije osamljenost, ta je hujša v mestu kot na podeželju.