Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je spomnil, da je sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi pogoj Evropske komisije za prejemanje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. "To je vlada naredila, tudi z zagotovljenim financiranjem, ki je prvi pogoj, da se sistem izvaja," je ponovil Maljevac. "Če ni urejenega financiranja za dolgotrajno oskrbo, dolgotrajne oskrbe na terenu ni," je dejal.

Delavci, delodajalci in upokojenci bodo namreč s 1. julijem začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Skladno z zakonom o dolgotrajni oskrbi, sprejetim pred dvema letoma, bodo zaposleni in delodajalci plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine.

Sorodna novica Do dolgotrajne oskrbe ne bo upravičen kar vsakdo

"Verjetno si nihče izmed nas ne želi, da bi za nove pravice moral plačevati izključno ali samo iz žepa," je dejal minister. Hkrati je dodal, da bodo naslednji teden z delodajalci nadaljevali pogovore na Ekonomsko-socialnem svetu.

Cene bodo pod zajamčeno pokojnino

Oskrbovanci v domovih za starejše bodo z uveljavitvijo prispevka za dolgotrajno oskrbo plačevali le hotelski del, torej nastanitev in hrano v domu. Cene bodo po ministrovih besedah v vseh domovih pod zajamčeno pokojnino, torej pod zneskom 740 evrov. "To je tisto, kar bo oseba plačala iz žepa za to, da je lahko v domu," je dejal minister.

Se bodo pa cene oskrbnin razlikovale glede na dom. "Naš cilj je, da je tudi v koncesionarskih domovih pod zajamčeno pokojnino, torej da si lahko vsak pokrije oskrbnino iz pokojnine," je zagotovil minister. Točne višine oskrbnin bodo znane septembra.

Oskrbovancem se bo decembrska položnica znižala glede na prispevek za dolgotrajno oskrbo

Oskrbovanci, ki so že v domovih za starejše, bodo prevedeni v sistem dolgotrajne oskrbe. To po ministrovih besedah pomeni, da se jim bo decembrska položnica znižala glede na prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Maljevac je še dejal, da od začetka leta delujejo vstopne točke za dolgotrajno oskrbo. Tamkajšnji zaposleni bodo od 1. julija ocenjevali vloge za upravičenost do pravic do dolgotrajne oskrbe. "Veseli me, da ni bistvenih težav glede pridobivanja kadra za vstopne točke," je povedal minister.

Na isti dan bo začela veljati tudi dolgotrajna oskrba na domu, torej storitev, ki jo lahko oseba trenutno dobi zgolj v institucionalnem varstvu oziroma v domu za starejše. Več kot 80 odstotkov občin, ki so obvezane za izbor izvajalcev dolgotrajne oskrbe, je po ministrovih navedbah izbralo izvajalca oziroma so v zaključni fazi dogovarjanja.

128 zaposlenih na vstopnih točkah

Vstopne točke zaposlujejo 84 uslužbencev, do začetka junija pa jih bo po napovedih ministrstva 128. Na štirih točkah je kadrovska zasedba že popolna. Minister je ocenil, da bodo uporabniki na odločbo čakali v povprečju en mesec, na začetku morda nekoliko dlje zaradi večjega števila vlog.

Prav tako bo 1. julija začela veljati dolgotrajna oskrba na domu, kar je storitev, ki jo lahko oseba trenutno dobi zgolj v institucionalnem varstvu oziroma v domu za starejše. Več kot 80 odstotkov občin, ki so pristojne za izbor izvajalcev dolgotrajne oskrbe, je po ministrovih navedbah izbrala izvajalca oziroma so v sklepni fazi dogovarjanja. Cilj ministrstva je, da se vsi postopki končajo do konca aprila.

Novela zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo po napovedih ministrstva v kratkem na vladi, bo omogočila, da bodo oskrbovalci družinskega člana tudi upokojenci. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bodo prejeli 1,2 minimalne plače, dopust in 40 odstotkov pokojnine. V sistemu je skoraj 1400 novih uporabnikov storitve oskrbovalec družinskega člana, kar je po besedah ministra kot 14 manjših domov za starejše.

Minister se je v izjavi dotaknil tudi plač zaposlenih v sistemu socialnega varstva. Mnogi so namreč s plačo tudi po plačni reformi razočarani. Minister je dejal, da lahko predstojniki zavodov skladno s 125. členom dolgotrajne oskrbe in zakonom o plačah delu zaposlenih dvignejo plačo za več plačnih razredov.

Maljevac je še zagotovil, da bo povsem jasno, koliko denarja bo zbranega iz prispevka, in da bo namenjen izključno za dolgotrajno oskrbo. Letos pričakujejo okoli 250 milijonov evrov, prihodnje leto pa okoli 650 milijonov evrov.

Na pobudo predsednika vlade Roberta Goloba bo klicni center 114 kot vsebinski komunikacijski center vlade razširil področje delovanja. Tako bo klicni center 114 v drugi polovici maja začel odgovarjati na vprašanja državljanov in državljank glede prispevka za dolgotrajno oskrbo. V tem delu bo vzpostavljeno intenzivno sodelovanje z ministrstvom za solidarno prihodnost, so zapisali na omenjenem ministrstvu.