Visoko obletnico zveze Nato, ki šteje 32 članic, bodo zaznamovali v poslopju, v katerem so predstavniki 12 ustanovnih članic 4. aprila 1949 podpisali severnoatlantsko pogodbo. Slovenija se je zavezništvu s še šestimi drugimi državami pridružila konec marca 2004, zadnji pa sta lani oziroma letos, tudi zaradi ruske agresije v Ukrajini, članici postali Finska in Švedska.

"Nato je bil v Washingtonu pred 75 leti ustanovljen z eno samo svečano obljubo: napad na eno zaveznico je napad na vse. Iz tega temelja smo zgradili najmočnejše in najuspešnejše zavezništvo v zgodovini," je na petkovi novinarski konferenci pred vrhom povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Slovenijo bo na vrhu zastopal premier Robert Golob. Spremljala ga bosta zunanja ministrica Tanja Fajon, ki bo kot govorka nastopila na številnih panelnih razpravah in sodelovala na spremljajočih dogodkih ob robu vrha, ter obrambni minister Marjan Šarec.

Voditelji držav članic bodo predvidoma potrdili novo pobudo za usklajevanje zahodne pomoči Kijevu in zavezo, da bodo prihodnje leto Ukrajini namenili za 40 milijard evrov vojaške pomoči. V četrtek se jim bo v okviru zasedanja Sveta Nato-Ukrajina pridružil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Kot je navedel novinar Radia Slovenija Aleš Kocjan, delegacija Slovenije odhaja na zasedanje Nata z zagotovilom, da bo Slovenija do leta 2026 obrambne izdatke zvišala na 1,5 odstotka BDP-ja, do leta 2030 pa na pričakovana dva odstotka.

Voditelji Avstralije, Nove Zelandije, Japonske in Južne Koreje se bodo kolegom iz Nata pridružili v četrtek in se posvetili tudi indijsko-pacifiškemu območju, ker jih skrbijo dejavnosti Irana, Kitajske in Severne Koreje.