V poletnih mesecih se na naših avtocestah spremenijo prometni vzorci, pravijo na Darsu. "Bolj obremenjena je primorska avtocesta oziroma odsek od Karavank do meje s hrvaško Istro. Medtem ko se promet v jutranjih in popoldanskih konicah (razen tiste na primorski avtocesti) zmanjša."
Dodali so še, da so prometni strokovnjaki na podlagi večletnega spremljanja prometa ugotovili, da postajajo prometno najbolj problematični meseci maj, junij in september, saj se takrat meša turistični promet z dnevnimi migranti.
Zakaj se pravzaprav pojavljajo zastoji?
Kot so pojasnili na Darsu, so zastoji posledica predvsem treh dejavnikov, kot so povečan promet, delovne zapore in nesreče.
"Zlasti pri hujših nesrečah, katerih reševanje in odprava posledic lahko trajata dalj časa (in lahko zahtevata tudi začasno popolno zaporo avtoceste), so prometni zastoji zelo dolgi, še posebej če gre za avtoceste, na primer primorsko, ki so že sicer prometno zelo obremenjene," so opozorili.
Zastoj zaradi povečanega prometa nastane, ko kapaciteta ceste ni več ustrezna številu vozil, ki jo želijo takrat prevoziti, s tem da se vozila lahko že prej ustavijo. "Promet stoji na primer zaradi neenakomerne vožnje, ko vozilo vozi prehitro in se nenadoma ustavi, zaradi neenakomernega vključevanja z druge ceste ali na drugo cesto, zaradi hitrega menjavanja voznih pasov, zaradi neupoštevanja varnostne razdalje, kar privede do prehitrega zaviranja in podobno," so pojasnili in dodali, da na splošno velja, da več prometa lahko vodi v več zastojev in s tem manjšo pretočnost prometa ter nižje hitrosti vožnje.
Kaj so fantomski zastoji in kako jih lahko omilimo?
O fantomskih zastojih govorimo, ko stojimo na avtocesti sredi kolone vozil in ne vemo, zakaj je zastoj sploh nastal. Kot so pojasnili na Darsu, so zanje najpogostejši vzroki sunkovito speljevanje in zaviranje, vožnja na prekratki varnostni razdalji in objestna vožnja.
Hitrost se lahko zmanjša tudi zaradi prepletanja in združevanja prometnih pasov. "Če bi vozniki vozili v skladu s pravili varne vožnje in se takrat, ko lahko, varno umikali na prehitevalni pas ali zmanjšali hitrost, če vidijo, da se nekdo vključuje na voznega s priključka, bi bilo manj tovrstnih motenj in posledično zastojev," so pojasnili in dodali, da je pogosto tudi izsiljevanje pri vključevanju na prometni pas, kar povzroča še dodatne zastoje.
Samo širjenje avtoceste ni dolgoročna rešitev
Na Darsu se zavzemajo za širitev avtocest, pridobili so tudi soglasje za 3. pas med Domžalami in Ljubljano. Začetek gradbenih del pričakujejo spomladi 2025.
Ob tem pa poudarjajo, da samo urejanje in širjenje avtocestnega omrežja ne bo rešilo prometne problematike v Sloveniji. "Problematika je bistveno širša, kot so pristojnosti družbe Dars, zato jo je treba sočasno reševati na več ravneh, od železniškega omrežja, sekundarnega državnega omrežja, učinkovitejšega javnega potniškega prometa, organizacije dela, trajnostno mobilnih ukrepov, spreminjanja potovalnih navad, decentralizacije dejavnosti itd.," so opozorili in dodali, da ni zgolj težava v kapaciteti avtocestnega omrežja, ampak tudi v pretočnosti sekundarnega cestnega omrežja, na katero se avtocestno omrežje navezuje, "zato je treba razširitev avtocestnega omrežja obravnavati skupaj z urejanjem avtocestnih priključkov".
V reševanje prometne problematike v Sloveniji naj bi bili vključeni država, lokalne skupnosti in gospodarstvo.
Glavna naloga voznikov je, da razumejo, da je smiselno upoštevati omejitve
Optimalna pretočnost avtoceste je po izkušnjah upravljavca avstrijskih avtocest, družbe ASFINAG, ki je na posameznih odsekih že uvedla t. i. speed management, pri od 80 do 90 km/h. To je sistem aktivnega upravljanja hitrosti vožnje prek spremenljive prometne signalizacije – elektronskih tabel nad avtocestami in ob njih, katerega uvedbo na avtocestnih vpadnicah na ljubljanski obroč in na obroču načrtujejo tudi v Darsu.
Projekt je namenjen umirjanju hitrosti v vplivnem območju glavnega mesta Ljubljane. Z uskladitvijo prometnih tokov želi Dars ublažiti zastoje in s tem povečati pretočnost na celotnem ljubljanskem obroču, vključno z vpadnicami.
Ob tem so opozorili, da bo zelo pomembno sodelovanje policije. "Da bo izvajala nadzor, saj se brez tega po dozdajšnjih izkušnjah vse skupaj ne bo obneslo. Večji zalogaj kot postavitev sistema bo namreč prepričati voznike, da ko je aktivirana neka omejitev, npr. 100 km/h, naj se vozi le toliko, pa čeprav tam, kjer je v tistem trenutku, ni zastoja."
Posebej pa so opozorili, da bo glavna naloga pri voznikih doseči, da bodo razumeli, da je smiselno upoštevati omejitve. "Zavedati se moramo, da imamo v ozadju dobre sisteme, ogromno podatkov in ekipe v nadzornih središčih, ki to redno spremljajo, tako da nobena hitrost ni posredovana brez nekega razloga."
Če se bo izkazalo, da vozniki hitrosti ne upoštevajo, bodo razmišljali o dodatnih ukrepih, med katerimi je tudi sekcijsko merjenje hitrosti.
Se res večina gradbenih del izvaja poleti?
Pogosto slišimo pritožbe voznikov, da se večina cestnih gradbenih del izvaja poleti in s tem še poveča gnečo na cestah, zato smo Dars povprašali še o tem.
"Gradbena dela – obsežnejše obnavljanje dotrajanih odsekov avtocest, katerih naročnik je družba Dars – večinoma začnemo spomladi, po koncu zimske sezone," so pojasnili in dodali, da nekatera dela lahko trajajo tudi čez poletje. "Na primer na ljubljanskem obroču poleti promet upade, saj je manj dnevnih migracij v službo in iz nje kot v preostalem delu leta, zato to obdobje izkoristimo tudi za večja popravila avtocest."
Trenutno so od letošnje pomladi dejavna tri večja delovišča z obnovitvenimi deli, to je med Framom in Slovensko Bistrico na štajerski avtocesti, med priključkoma Jesenice zahod in Jesenice vzhod na gorenjski avtocesti ter na pomurski avtocesti med Turniščem in Dolgo vasjo. Na odseku avtoceste med priključkoma Ljubljana Rudnik in Ljubljana center so tako pretekli konec tedna stekla dela za obnovo dotrajanega nadvoza nad južno ljubljansko obvoznico na Ižanski cesti.
Ob koncu pa so dodali še, da se slovensko avtocestno omrežje stara, prometa pa je iz dneva v dan več in da se s podobnimi težavami srečujejo tudi sosednje države. "Zaradi tranzitne lege Slovenije in načina poselitve se zastojem enostavno nikoli ne bomo mogli v celoti izogniti. Prometa oziroma potreb po migracijah po cestah je enostavno preveč," so sklenili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje