"Slovenija stoji. Ob dražjih vinjetah v daljših zastojih v popolnem prometnem kaosu. Kdo vse so bili ministri in vodilni funkcionarji v zadnjih letih, ko je prometna politika obstala? Kje so danes? Ali so tudi sami v prometnih zamaških? Kaj pravijo? Koliko študij smo medtem že pripravili in koliko so nas stale? Tudi za tretjo razvojno os, ki jo načrtujemo že 20 let, prvi predlogi pa so stari 50 let, iz obdobja nekdanje države. Moto pri gradnji – nikamor se ne mudi," je na začetku oddaje dejala voditeljica Erika Žnidaršič.

O prometni gneči so v oddaji debatirali: ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, minister za okolje Bojan Kumer, predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, predsednik sekcije za promet pri obrtni zbornici Peter Pišek in direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS-ju Gregor Ficko.

"Veliko projektov se v tem trenutku dogaja, naštela bom tri največje, potniški center Ljubljana, milijardni projekt, bo končan leta 2025, 2. tir bo končan leta 2025 in 3. razvojna os, ki se bo od Šentruperta do Slovenj Gradca gradila po celotni trasi, bo končana leta 2028," je napovedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Po njenih besedah se Slovenijo prikazuje, kot da ima edina težave s pločevino na cestah. "Če gremo malo zunaj naših meja, je vsepovsod zelo podobna situacija, kar pa ne pomeni, da se mi s tem stanjem ne ukvarjamo," je dodala.

Direktor gradbeniške zbornice Gregor Ficko je kritiziral slovensko ureditev, v kateri je za promet odgovornih več ministrstev. "V Evropi in širše je za promet vedno zadolženo eno ministrstvo, prometno, ki mogoče vsebuje še kakšen podsistem, a to je eno ministrstvo, ki generira strategijo razvoja prometa, določa ukrepe na prometni mreži, naj bo to cesta ali železnica, ureja finance itd.," je povedal in dodal, da verjame, da trenutna ureditev na dolgi rok ne bo zdržala.

"Vse več držav članic EU-ja prometne politike na državni ravni, nacionalni ravni povezuje s podnebnimi spremembami, enako se je odločila tudi Slovenija. Če se več ministrov ukvarja s prometno politiko, je to samo dobro, namreč težko pričakujemo drugačne rezultate, če bomo šli po isti poti naprej," je na očitek Ficka odvrnil minister za okolje Bojan Kumer in dodal, da tudi v preteklosti načrtovanje prometnih politik nikoli ni bilo stvar enega samega ministrstva.

"Ključnega pomena je umeščanje v prostor, v Sloveniji v prostor ne moremo umestiti ničesar, niti pred desetimi leti niti danes. Mislim, da jutri bomo umeščali, da bo vlada odgovorna, da bosta ministra odgovorna. Moram reči, da dobro sodelujemo, tudi s prejšnjimi ministri, levimi in desnimi, je obrtna zbornica zelo dobro sodelovala, a ko je moralo priti do realizacije, je ni bilo. V Republiki Sloveniji ne moremo ničesar umestiti v prostor, to je bogoskrunstvo," je povedal Peter Pišek z obrtne zbornice in dodal, da v oddaji pogreša ministra Brežana, da bi bili prisotni vsi trije prometni odločevalci.

"Kot predsednik uprave Darsa, ki sem tako rekoč vsak dan na avtocestah, razumem nejevoljo uporabnikov. Tudi sam nisem zadovoljen z razmerami na avtocestah. V zadnjih desetih letih se je promet na slovenskih avtocestah povečal za 26 odstotkov," pa je v oddaji dejal Valentin Hajdinjak, predsednik uprave Darsa. Ob tem je poudaril, da se je ob vstopu Hrvaške v schengen prometni tok spremenil, in sledil je dodaten pritisk na slovenske avtoceste. "Od Obrežja do Karavank se je promet povečal za 15 odstotkov, tega ni pričakoval nihče," je povedal.

Zakaj ljubljanska obvoznica še nima šestih pasov?

Novinar Tarče Žan Dolajš v prispevku ugotavlja, da največja težava ostajajo ljubljanska obvoznica in njeni avtocestni kraki, kar kažejo meritve. Rešitev v kratkem ne gre pričakovati. "Dars je leta 2017 na pobudo infrastrukturnega ministrstva naročil študijo za širitev ljubljanske obvoznice v šestpasovnico. Za študijo je bilo zunanjim izvajalcem z davkom odštetih več kot pol milijona evrov (570.000 evrov). A končala je, kot številne druge študije, v predalu. Pobudo za širitev obvoznice je leta 2019 ministrstvo za okolje in prostor, v času, ko ga je vodil Simon Zajc, opredelilo kot parcialno rešitev in zato ni začelo postopka umeščanja v prostor. Še prej pa se je vpletla politika," je povedal v prispevku.

Poslanska skupina Levice je v času Šarčeve vlade, aprila 2019, sklicala nujno sejo odbora za infrastrukturo, okolje in prostor z naslovom Nesprejemljivost širitve ljubljanske obvoznice in poziv k razvoju javnega potniškega prometa in železniške infrastrukture v osrednjeslovenski regiji.

Glede širitve obvoznice pa je Luka Mesec takrat dejal: "V Levici predlagamo, da zamrznemo kakršna koli pripravljalna dela. … Ponujamo ljudem osvoboditev od trpljenja na cestah, zdi se nam nezaslišano, da je treba, da se pripelješ na delo, vsak dan izgubiti dve ali pa tri ure."

Danes so ljudje še vedno na cesti, tudi dve, tri ure. "Prometni zastoji pa niso samo neprijetni. Povzročajo tudi konkretno gospodarsko škodo in še huje, povečujejo izpuste nevarnih snovi. Luko Mesca smo vprašali, ali danes obžaluje nasprotovanje širitvi obvoznice," je v prispevku povedal Dolajš.

"Pred širitvijo je treba izčrpati druge alternative, ki imajo boljše učinke na okolje, na zdravje ljudi in so navsezadnje tudi cenejše. V Sloveniji moramo vzpostaviti učinkovit, dostopen in udoben javni promet, spodbujati gradnjo železnic," je na vprašanje odgovoril Mesec.

Zanimiv odgovor, glede na to, da številni strokovnjaki opozarjajo, da je ponekod uvedba tretjega pasu ob sočasnem pospešenem vlaganju v javni potniški promet nujna, je v prispevku dodal Dolajš.

Preroška napoved gradbene stroke

Slovenska gradbena stroka je v svoji resoluciji že leta 2010 preroško napovedala: "Če se bo rast prometa na cestah še nadaljevala, bodo do trenutka, ko bodo železnice lahko prevzele del cestnega prometa, nastale velike prometne zagate na obstoječem cestnem omrežju."

Zakaj zamuja modernizacija železnic?

Leta 2011 je bil odprt zadnji odsek avtocestnega križa, največjega in najzahtevnejšega gradbenega podviga v samostojni Sloveniji.

Slediti bi morala intenzivna modernizacija železnic, a udarile so posledice finančne krize, slovenska prometna politika pa je izgubila svoj fokus. Od leta 2010 smo zamenjali devet ministrov, pristojnih za promet, vsak pa je zadeve peljal nekoliko po svoje. "Najdaljši mandat zadnjih devetih ministrov je imel SMC-jev Peter Gašperšič, ki je leta 2014, še kot kandidat za infrastrukturnega ministra, denimo dvomil o smiselnosti izgradnje 2. tira," je izpostavil Dolajš.

"Mislim, da drugega tira, tako kot je zamišljen, še najmanj naslednjih 30, 40 let ne bomo potrebovali," je takrat povedal Gašperšič.

Dvomil je tudi o tem, da Korošci res potrebujejo štiripasovno cesto. "Cesta, kot je bila zamišljena, torej štiripasovnica, niti ni nujno, da bi prinesla razvoj … Obstaja celo verjetnost, da se bo zgodilo pravzaprav obratno, da se bo zaradi boljše cestne povezave zgodil odliv prebivalstva iz teh krajev in se bodo ti kraji na neki način lahko spremenili v spalna naselja," je Gašperšič povedal kot kandidat za infrastrukturnega ministra.

Drugi tir zdaj gradimo, tretjo razvojno os, čeprav po polžje, prav tako, je izpostavil Dolajš.

"Preprosto ne hodim več v Ljubljano"

Na Darsu, kjer po pravilu vehementno kadruje vsakokratna oblast, je še vedno zaposlen tudi nekdanji infrastrukturni minister Peter Gašperšič, ki pa za Tarčo ni želel govoriti o akutnem stanju v slovenskem prometu. Povabilu pred kamero pa sta se odzvala nekdanja prometna ministra Patrik Vlačič in Marko Pavliha.

"Zaskrbljeno in pesimistično. Javnost najbolj trpi zaradi cestnih zamaškov. V tej fazi, kjer smo, je to dejansko nevzdržno. To lahko tudi sam povem, preprosto ne hodim več v Ljubljano," je na vprašanje, kako reflektira dogajanje od svojega mandata do danes, odgovoril Pavliha.

"Izjemno, izjemno močen razvoj železnic bo tisto, kar bo v naslednjih petih, 10, 15 letih rešilo to, kar imamo v Sloveniji," pa je dejal Vlačič.

"Kako določiti in tudi izpeljati ključne projekte danes, ko se pravzaprav ne ve zares, katero ministrstvo je zadolženo za promet. Okoljski minister Bojan Kumer namreč bedi nad javnim potniškim prometom, trajnostno mobilnostjo in prometno politiko. Ministrica Alenka Bratušek skrbi za prometno infrastrukturo. To infrastrukturo pa v prostor umešča ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Uroš Brežan. Veliko babic, kilavo dete? Oziroma veliko ministrov, zastoji v prometu?" je prispevek sklenil Dolajš.

Vabljeni k ogledu oddaje Tarča v videu spodaj.