Prihaja pa do razlik glede na zaposlitveni status in stopnjo izobrazbe. Foto: Pixabay
Prihaja pa do razlik glede na zaposlitveni status in stopnjo izobrazbe. Foto: Pixabay

Dojemanje starosti se razlikuje od posameznika do posameznika. Na svetovni dan prebivalstva so pri Mediani razkrili izsledke raziskave, ki so jo izvedli v sodelovanju s svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN. Ugotavljali so, kako ljudje gledajo na staranje. Raziskava je med decembrom 2023 in januarjem 2024 potekala v 39 državah sveta, v njej pa je sodelovalo 33.866 ljudi. V Sloveniji je raziskavo na reprezentativnem vzorcu 700 polnoletnih prebivalcev prek spletnega panela med 23. in 27. januarjem 2024 izvedel Inštitut Mediana.

Rezultati kažejo, da se meja, ko se ljudje nehajo počutiti mladi, pomika navzdol, enako velja za leta, ko lahko rečejo, da se počutijo stari. Svetovno gledano, povprečna starost, pri kateri naj bi se ljudje začeli počutiti stare, znaša 54 let, kar je eno leto manj, kot je znašala v letu 2018. V skupini od 18 do 24 let se je na primer meja znižala za tri leta in zdaj znaša 45 let, enako znižanje opažajo v skupini od 25 do 34 let (47 let) in v skupini od 35 do 44 let (51 let).

Prihaja pa do razlik glede na zaposlitveni status – upokojeni in invalidi menijo, da so ljudje stari pri 67 letih, zaposleni in gospodinje pri 53, nezaposleni pri 52, študentje pa pri 47 letih. Pojavlja se tudi razkorak glede na stopnjo izobrazbe. Ljudje brez dokončane izobrazbe se počutijo stari pri 51 letih, kar je za osem let prej kot leta 2018. Tisti, ki imajo dokončano visoko šolo, so tako v 2018 kot danes mnenja, da se ljudje počutijo stare pri 54 letih, za preostale ravni izobrazbe pa se je meja, kdaj se začne nekdo počutiti star, znižala in je zdaj pri 54. oz. 55. letu starosti.

Evropejci se najpozneje počutijo stare

Po mnenju prebivalcev starost najpozneje nastopi v Evropi.

Evropejci sicer menijo, da se ljudje začnejo počutiti stare pri 59 letih, kar je šest let pozneje kot v Amerikah in osem let pozneje kot v Afriki ter najpozneje med vsemi celinami.

Znatno se je meja starosti znižala v državah Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, kjer je padla za sedem let – prebivalci teh območij menijo, da se ljudje začnejo počutiti stare, ko dopolnijo 52 let.

Slovenci se uvrščajo med evropsko in svetovno povprečje – za stare se imajo, ko upihnejo 57. svečko. Podobno velja tudi za Hrvaško, kjer je meja 58 let, v Srbiji pa 55 let.

Starost se ne začne tam, kjer se konča mladost

Svetovno povprečje pravi, da se občutek "najbolj norega obdobja v življenju" zaključi pri 42 letih, kar je dve leti prej, kot je veljalo v letu 2018 in 12 let prej, kot v svetovnem merilu dojemajo začetek občutka starosti.

Ljudje z različnim zaposlitvenim statusom različno zaznavajo, kdaj se konča občutek mladosti. Upokojeni in invalidi konec mladosti doživljajo pri 52. letu, tisti z najvišjo stopnjo izobrazbe (več kot visoka šola) pri 43. letih, študentje pa pri 34. letu. Vse druge skupine dojemajo, da se mladost konča med 42. in 40. letom starosti. Pri vseh skupinah se prag občutka mladosti znižuje. Izjema so gospodinje, kjer ostaja enak.

Od mladosti se najhitreje poslovijo v Amerikah

Z vidika lokacije bivanja občutek konca mladosti najhitreje nastopi v Amerikah (40 let), kjer se je ta starost znižala za šest let. V Evropi velja, da se v povprečju mladost konča pri 43 letih, kar je tri leta prej kot v letu 2018. V Afriki se je, nasprotno, občutek mladosti podaljšal za tri leta in se tako izenačil z evropskim pragom.

Blizu tej meji se gibajo tudi Slovenci – občutek konca mladosti nastopi s 44 leti, enako velja na Hrvaškem, medtem ko v Srbiji v mladosti uživajo še eno leto dlje.