Ta oblika izobraževanja in druženja se je že izkazala za pozitivno, saj ljudje radi obiskujejo različne programe. O možnostih vključevanja v različne dejavnosti za starejše in druge ciljne skupine smo se pogovarjali z direktorico Razvojno izobraževalnega centra Novo mesto Marjeto Gašperšič in vodjo projekta Večgeneracijski center Skupaj Gabi Ogulin Počrvina.

Petletni projekt Večgeneracijski center Skupaj so letos začeli tudi v Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto (RIC), ki ga bodo izvajali skupaj z Ljudsko univerzo Kočevje.

S programi se želijo približati ljudem, s katerimi sooblikujejo vsebine
"Pomembno je tudi to, da smo s tem projektom pridobili na RIC-u dnevni center, ki je odprt od 8. do 19. ure. Namenjen je informiranju in druženju različnih ciljnih skupin," je povedala Ogulin Počrvinova. Dnevni center je opremljen s televizijo in čitalniškim gradivom ter namenjen pogovoru in druženju. Zelo radi se v njem zadržujejo starejši pred dejavnostmi ali po njih, si pripravijo čaj in poklepetajo. Ravno tako dobijo tam informacije o prihajajočih dogodkih in dejavnostih na RIC-u in drugih lokacijah.

V okviru večgeneracijskega centra (VGC-ja) pa na različnih lokacijah izvajajo brezplačne delavnice in predavanja. Namenjene so predvsem vključevanju ranljivih ciljnih skupin (starejši, invalidi, brezposelni, prebežniki, otroci …), ki se zaradi občutka nepripadnosti ali nemoči ne bi vključile v dejavnosti. "Namen projekta je, da se preprečuje zdrs v socialno izključenost in se zviša kakovost življenja občanov, zato moramo čim več dejavnosti izvesti v lokalnem okolju uporabnikov in se prilagajati njihovim potrebam in željam," je pojasnila Ogulin Počrvinova.

Poudarek je na spodbujanju ljudi k vključitvi v različne dejavnosti
"Vse je v celoti usmerjeno v boljše vključevanje in širjenje kompetenc, ki jih potrebujemo za vsakodnevno življenje, boljše sodelovanje in participacijo na trgu dela. Na različne načine spodbujamo ljudi, da se nekam vključijo in ne ostanejo doma. Na tem bi moral biti poudarek tudi v večgeneracijskih centrih, zato je že v fazi nastajanja prijave nastala pri nas mreža 39 partnerskih organizacij, s katerimi smo se dogovorili, da bodo sodelovale pri motiviranju, informiranju in animiranju svojih mrež. Lani pa smo v okviru Združenja izobraževalnih in svetovalnih središč Slovenije razvili Teden učenja za trajnostni razvoj, ki bo letos verjetno vključen v VGC," je dodala Gašperšičeva.

Pokrivali bodo osem občin, in sicer Mestno občino Novo mesto, občine Dolenjske Toplice, Straža, Šmarješke Toplice, Škocjan, Kočevje, Kostel in Sodražica. Vse občine omogočajo tudi brezplačne prostore za delovanje centra in finančno prispevajo k sami izvedbi projekta, ki je financiran od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropskega socialnega sklada.

Pomembno je sodelovanje z lokalno skupnostjo
Za starejše pripravljajo različne vsebine, in sicer digitalno opismenjevanje, tuje jezike, ustvarjalne delavnice, delavnice za trajnostni razvoj, preventivne zdravstvene vsebine idr. Še vedno pa so najbolj obiskane računalniške vsebine, teme o vrtnarjenju, zeliščih in zdravem načinu življenja ter tuji jeziki. Ob tem poudarjajo tudi sodelovanje skupnosti, saj gre za dolgoročno sodelovanje. "Gre za večgeneracijski center, se pravi, da prihajajo različne generacije, ki se med seboj povezujejo in prenašajo znanje. Mlajši starejše učijo uporabe pametnih telefonov in digitalne fotografije, medtem ko starejši mlajšim predajajo znanja o šegah in navadah ali igrah nekoč in danes."

Priljubljen je bridž, rekreativno-gibalne dejavnosti in umetnostna zgodovina
Univerza za starejše je neprofitno združenje, kjer skupaj z zunanjimi sodelavci oblikujejo program in se sproti odzivajo na spremembe v okolju. Gašperšičeva je povedala, da so ob zmanjšanju sredstev z ministrstva občutili osip članov in manjše števila izvedenih dejavnosti, saj so plačljive vsebine velika ovira za marsikoga, da bi se lahko vključil v programe. Zato se s prijavami na razpise trudijo, da pridobijo čim več sredstev in v okolju ponudijo več programov brezplačno.

Trenutno imajo na univerzi za starejše 359 članov, do zdaj so izvedli že 26 programov in imeli 1.829 udeležencev. "Udeleženci radi igrajo bridž, ki ga vodi 80-letni gospod, in upokojenci so nad njim navdušeni. Radi obiskujejo rekreativno-gibalne dejavnosti, ki so povezane z zdravjem, na primer krepimo mišice medeničnega dna ali šola lepe drže, različne sprostitvene tehnike. Z glasbo v lepši dan je pa prav posebna dejavnost, ki je nastala na pobudo člana programskega odbora. Pred nekaj leti je z našimi kolegicami odpotoval na študijski obisk v London in prišel nazaj ves navdušen, na kakšen način se tam ukvarjajo z glasbo. Tako je nastala skupina tudi pri nas in udeleženci popestrijo večino dogodkov, kjer se srečajo upokojenci. Poleg tega so zelo dobro obiskani tudi tuji jeziki, računalništvo in umetnostna zgodovina. Letos obiskujejo uporabo pametnega telefona in so vsi zelo navdušeni nad podporo, ki jo dobijo tukaj," je dejala Gašperšičeva.

Že vse od začetka delovanja univerze pa vsak teden potekajo četrtkova srečanja, in sicer od oktobra do maja. Srečanja so organizirana v obliki predavanj, delavnic ali pogovora in jih obišče tudi do 120 članov.

Po znanje lahko pridete skozi vse leto
V Središču za samostojno učenje se lahko zglasite, če bi radi izboljšali znanje računalništva, se naučili brskati po spletu, pisati elektronska sporočila in besedila v dokumentu Word. Brezposelni dobijo tu informacije in usmeritve za vključitev v neformalne ter javnoveljavne programe za nadgrajevanje ključnih kompetenc. "V preteklem letu smo imeli v naših programih približno 15.300 udeležencev in izvedli smo skoraj 35.000 izobraževalnih ur, vendar se je treba angažirati, da pridejo te izobraževalne možnosti do ljudi," je poudarila Gašperšičeva.

Pomembno je, da je o programih za pridobivanje različnih znanj seznanjeno širše lokalno območje, saj še vedno opažajo, da ljudje ne poznajo ponudbe izobraževalnih ustanov. "Ne vejo niti tega, da so programi brezplačni, saj je plačljivost nekega dogodka še vedno velika ovira oziroma znova postaja ovira, zato opažamo v vseh plačljivih dejavnostih manj udeležencev," je pojasnila Gašperšičeva.

Cilj je pridobiti ljudi, ki so doma in niso vključeni nikamor
Še vedno pa opažajo, da je vse več občanov, ki se ne vključijo v noben program. Zato veliko sodelujejo z mediji, izvajajo predstavitve v različnih okoljih, obveščajo ljudi prek družbenih omrežij in sodelujejo z lokalno skupnostjo. "Kljub temu so še vedno ljudje, ki do zdaj niso nikamor hodili, do teh je najtežje priti. Tu si obetam, da bo večgeneracijski center dosegel nove udeležence, ki so do zdaj bolj osamljeni. To bomo dosegli samo tako, da bomo z mrežo ljudi, ki bodo angažirani in se jim bo zdelo vredno stopiti do človeka ali nas opozoriti na nekoga, da pridemo do njega," je prepričana Gašperšičeva. Meni, da lahko vsakemu ponudijo nekaj, v programe vpisujejo skozi vse leto in vsak ima možnost priti v Središče za samostojno učenje.

Tudi na univerzo za tretje življenjsko obdobje se lahko upokojenci in pripravniki na upokojitev (eno leto pred upokojitvijo) vključijo kadar koli in začnejo obiskovati četrtkova srečanja. "Že 16 let informiramo in svetujemo odraslim, se z vsakim pogovorimo in usmerimo v dejavnosti, ki ga zanimajo. Tu smo še posebej pozorni na starejše in njihovo vključevanje v programe," je povedala Gašperšičeva.

Starejši udeleženci so vse bolj kritični in zahtevni, vendar najzvestejši udeleženci
"Upokojenci so naši najzvestejši udeleženci in najboljši promotorji. Res se lahko posvetijo stvarem, ki jih veselijo in za katere se jim zdi vredno namenjati čas. Druženje in delo z njimi ter izvajanje programov je en sam užitek. To so ljudje, ki so prostovoljno in dobrovoljno tukaj. Opažamo pa, da so z leti vse bolj kritični in tudi jasno izrazijo svoje mnenje in želje," je o svojih izkušnjah pri delu s starejšo generacijo udeležencev povedala Gašperšičeva. Mnenju se je pridružila tudi Ogulin Počrvinova, ki pravi: "Upokojenci pridejo z notranjim vzgibom in motivacijo, ker se želijo nekaj naučiti ali družiti. Imajo veliko znanja in življenjskih izkušenj, zato je tako posebno delati z njimi. Veliko dobiš nazaj in se od njih veliko naučiš. Oni srkajo od tebe, ti od njih, kar je prednost. Zelo so hvaležni in čedalje zahtevnejši, ker se generacije starejših spreminjajo in je med njimi vse višja izobrazbena raven." In ravno ta prenos znanja je nekaj dragocenega.

Vsi se spreminjamo
Življenjske izkušnje, zdravstvene težave in tudi staranje vplivajo na to, da skozi leta postanemo drugačni. Spreminja se celotna populacija, saj postajamo zahtevnejši uporabniki na vseh področjih. Vendar je pri tem treba ločiti spreminjanje uporabnika na univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki se spremeni in odreagira drugače, kot smo vajeni, zaradi zdravstvenih težav in staranja. To, da bomo znali sprejemati ljudi na drugačen način, pa se moramo kot družba še naučiti, zato je pred nami še veliko izzivov. "Včasih je treba spremeniti pogled, se prilagoditi in upokojenci nas na to ves čas opominjajo," sklene Gašperšičeva.