Pegasti badelj, bodeča neža ali Marijin osat najbolje uspeva na sončni legi in apnenčastih tleh, pri nas ga je največ na Primorskem, najdemo pa ga tudi v drugih delih Slovenije. Po videzu je podoben osatu in zraste tudi do 1,5 m visoko, obseg listov je lahko tudi do 0,5 m. Steblo je pokončno in se proti vrhu razveja, cveti pa od junija do septembra. Cvetovi so podprti z ovojkom, v katerem je rjavo obarvano seme, ki vsebuje silimarin.

Odporen na škodljivce in plevel
Biolog dr. Janko Rode v knjigi o zeliščih svetuje, da na manjše površine raje zasadite sadike, na večje pa konec marca ali aprila posejte seme. Pri sajenju in setvi upoštevajte, da se rastlina močno razraste, zato posadite na kvadratni meter le 5 do 7 rastlin. Dobra novica je tudi ta, da badelj zatira plevel, zato vam ga ne bo treba okopavati. Da bi ga napadle razne bolezni ali škodljivci se ni bati, le semena vam lahko pozobljejo ptice. Pazite pa, da se vam ne zaseje preveč, saj je lahko tudi zelo nadležen plevel.

Znan je po zdravljenju bolezni jeter
Zaradi rdečih cvetov in zanimivih listov je lahko tudi okrasna rastlina in hkrati ena izmed najstarejših zdravilnih rastlin za lajšanje težav z jetri. Iz zrelih plodov si pripravite čaj, tako da čajno žličko droge prelijete z vročo vodo in pustite 15 minut. Čaj pomaga pri virusnem hepatitisu in zamaščenosti jeter, ki se pojavi kot posledica nezdravega načina prehranjevanja in prekomernega uživanja alkohola. Badljev čaj je učinkovit pri regeneraciji jeter, uporabljajo pa ga tudi pri vnetju žolča in revmi.

Mladi listi in stebla se uporabljajo tudi v kulinariki kot zelenjavna priloga. Socvetje pa kuhajo podobno kot artičoke, saj vsebuje veliko vitamina C. Korenine ponekod skuhajo in jih ponudijo kot solato ali prilogo.