Raste na slehernem vrtu in ima veliko sestavin, ki izboljšajo počutje. Poznamo dve najpogostejši vrti peteršilja, in sicer gladkolistni in kodrastolistni, obstaja še koreninasti. Nekateri ga zamenjujejo s koriandrom zaradi podobnega videza listov. Botanično pa obstaja približno 30 različnih variant peteršilja.

Že v antičnih časih so ga zelo cenili
V kulinariki ga uporabljamo že več kot 3000 let, saj njegova zgodovina sega do mlajše kamene dobe. Ne vemo, če so ga že takrat dodajali k juham, zagotovo pa so ga poznali, in je bil zelo cenjen v Grčiji in Rimu. V antiki je pomenil vnovično rojstvo, zato so umrlim pletli peteršiljeve vence, da bi lažje vstopili v novo življenje. Z njim so krasili tudi grobnice, ki so bile posvečene glasniku iz sveta mrtvih Arhemorju.

Gladiatorji so ga uživali pred bojem, saj so upali, da bodo zatem močnejši in pogumnejši. V škotskih klubih pa so moški verjeli, da je naravno sredstvo za izboljšanje potence. To ni tako iz trte izvito, saj so znanstveniki dokazali, da regenerativna moč nastane zaradi glikozida apina v listih peteršilja. Karlu Velikemu pa gredo zasluge, da je postal priljubljen tudi na severni strani Alp. Med sestavljanjem seznama začimb, ki naj bi jih gojili v samostanskih vrtovih, je na seznam uvrstil tudi peteršilj. V srednjem veku so ga dodajali predvsem k močnim mastnim jedem. Zeliščarke pa so ga uporabljale tudi kot abortiv, zato je bil v času inkvizicije prepovedan. Dovoljen je bil le pri družinah z veliko otroki, zasejati pa ga je smel le oče.

Čimvečkrat ga dodajte jedem, saj je zelo zdravilen
Pri ugotavljanju sestavin začimb boste v virih našli različne številke. Vrednosti določenih sestavin so odvisne predvsem od lege in pogojev, v katerih rastlina raste. Pomembno pa je, da ima za rast kar se da najbolj optimalne pogoje, saj ima tako tudi največ zdravilnih učinkovin. Kodrasti peteršilj ima bistveno manjši delež eteričnega olja kot gladki, zato ga pogosteje uporabljajo za okrasitev jedi. Olje se nahaja v lističih, koreninah in steblu, največ pa ga je v semenih.

Peteršilj velja za eno najbolj zdravilnih zelišč, saj že z 10 grami na dan pokrijete dnevno potrebo po železu, flouridu, manganu, kalciju, magneziju in fosforju ter po vitaminih A, E, C in B1. Že s šopkom peteršilja si krepko okrepite imunski sistem, saj vsebuje več vitamina C kot pol kilograma pomaranč. V peteršilju je tudi veliko kalija in folne kisline. Po znanstvenih podatkih naj bi ga zaužili približno 6 g na dan, v kar nekatere študije dvomijo. Peteršilj razstruplja telo in razbremenjuje delovanje ledvic ter spodbuja presnovo. Tisti, ki radi spijete kakšen kozarček več, bi morali uživati več peteršilja. Alkohol namreč izloča mangan, peteršilj pa to preprečuje oziroma mangan hitro nadomesti. Pospešuje izločanje sečne kisline in pomaga pri putiki, revmi in artritisu. Ravno tako se dobro obnese pri povišani temperaturi. Če imate težave z ledvicami, mehurjem in sečnimi poti, naj bo v prehrani čimveč peteršilja. Ravno tako spodbuja apetit in pomaga pri prebavnih motnjah in kolikah ter preprečuje nastanek žolčnih kamnov.

S peteršiljem do več energije
Več študij danes potrjuje, da so starejši, ki uživajo peteršilj redno, vitalnejši. Če ste brez energije in moči ali slabokrvni in apatični, potem je zagotovo rešitev v uživanju peteršilja. Ob piku čebele ali ose si lahko pomagate z obkladki iz sveže sesekljanih peteršiljevih lističev. Ravno tako pomaga pri vnetih očeh in drugih očesnih okužbah. Pomagate si tako, da skuhate čaj in ga daste v obliki obkladka na oči. Uporabljate ga lahko tudi kot dopolnilo za zdravljenje po infarktu. Ravno tako žvečite sveže liste, če imate težave s slabim zadahom.

Učinkovit je tudi pri borbi z rakom, saj naj bi imel tu največ zaslug miristicen, čeprav je v nekaterih virih navedeno, da je to limonen, ki je antikancerogen. Miristicin razstruplja telo in je učinkovit naravni kemoterapevtik. Ravno tako je učinkovit pri zdravljenju sladkorne bolezni, saj so nekateri znanstveniki dokazali, da znižuje raven sladkorja. Kot zanimivost naj omenimo, da so ga v 60. letih prejšnjega stoletja kadili namesto konoplje, vendar niso ugotovili ali eterično olje resnično povzroča halucinacije zaradi vsebnosti miristicina.

Poleti svež, pozimi zamrznjen ali posušen
V kulinariki se peteršilj ujame z vsemi začimbami, saj nikoli ne prevzame okusa ostalih začimb, četudi jedi na koncu možno začinimo z njim. Pravzaprav ga okrepi. Če ga kuhate skupaj z jedjo, na primer v goveji juhi, uporabite tudi stebla in korenine. V srednjeevropskem prostoru je nepogrešljiv, saj ga uporabljamo v juhah, solatah, krompirju, umešanih jajcih, skratka, dodamo ga lahko skoraj k vsaki jedi. Za zimske mesece ga lahko shranite v olju, zamrznete ali posušite, vendar s tem izgubite precej arome.