Tako je nekoč zapisala Meta Zagorc, nekdanja vrhunska športna plesalka in dolgoletna predsednica Plesne zveze Slovenije.

Ni družbe in ni kulture, ki ne bi gojila plesa. Za ples ni nikoli prezgodaj, prepozno pa tudi ne. Ne glede na to, kako in kje plešemo, je dejstvo, da se bomo ob plesu napolnili z energijo ter se tako telesno kot duševno sprostili. Vsega tega se zaveda tudi Neva Kralj, plesna pedagoginja, koreografinja in plesno-gibalna terapevtka, ki je gostja današnje oddaje Ah, ta leta! z naslovom Zaplešimo!

"Gibanje nam v vseh obdobjih življenja prinaša izjemne koristi, tako na telesnem kot duševnem področju. Ustvarjalno gibanje sprošča in krepi telo, odpira um, pomaga razreševati najrazličnejše stiske in blažiti težave sodobnega življenja, kot so stres, strah pred komunikacijo in slaba samopodoba. Plesno-gibalna (psiho)terapija odpira nove perspektive videnja svojega življenja," pravi Neva Kralj.

Vsak lahko najde svoj način plesnega izražanja. Med plesom razgibamo približno 600 mišic. Ko plešemo, se nam povišata krvni tlak in srčni utrip. S tem povečujemo svojo kondicijo. Mišice postajajo čedalje prožnejše. Z rotacijo telesa, obrati, povečujemo koordinacijo in ravnotežje. Glasba nam v povezavi z gibanjem omogoča, da smo v nekem trenutku popolnoma zbrani.
S plesom lahko povečamo nevronske povezave, saj združuje več možganskih funkcij hkrati: racionalno, glasbeno, kinestetično in čustveno. Ta povečana nevronska povezava je lahko zelo koristna za možgane, ko se staramo.

Večdimenzionalno gibanje na več ravneh v prostoru (spodaj, zgoraj, v sredini) pozitivno vpliva tudi na povezovanje desne in leve možganske hemisfere. Tako so naše misli bistrejše, možgani pa delujejo bolj celostno. Ples vpliva tudi na sposobnost koncentracije. Plesati je tako lep občutek, saj nam gibanje in glasba omogočata, da v nekem trenutku lahko samo smo. Ko smo popolnoma osredotočeni na gibanje, glasbo in plesne korake, se naša zbranost krepi.
Hkrati se krepi naš kratkoročni spomin, ki je potreben za zapomnitev plesnih korakov, gibov ali koreografije. Plesanje po prostoru nas uči tudi prostorske orientacije, še posebno kadar je v prostoru plesalcev.

Znanstveniki na Albert Einstein Collegeu of Medicine v New Yorku so 21 let raziskovali osebe, starejše od 75 let. Cilj raziskave, ki je bila objavljena v reviji The New England Journal of Medicine, je bil ugotoviti, ali katera od fizičnih ali kognitivnih rekreativnih dejavnosti učinkuje na mentalne sposobnosti oz. na stopnjo demence.

Ugotovili so, da npr. branje 35-odstotno zmanjša tveganje za demenco, reševanje križank vsaj štiri dni v tednu 47-odstotno, pogosto plesanje pa tveganje za demenco zmanjša za kar 76 %. Ples naj bi preprečeval staranje in izboljšal spomin.

"Doživljanje in občutenje svojega telesa skozi gib omogoča zaznavanje sebe, občutek ponovne povezanosti s seboj. Ples zmanjšuje napetosti, povečuje raven serotonina, poznanega kot hormon sreče, in spodbuja sproščanje oksitocina, t. i. hormona ljubezni," še pove Neva Kralj.

Poleg kognitivnih, psihičnih in fizičnih prednosti plesa za naše telo ne gre zanemariti niti njegovih družbenih vplivov, saj je ples način komunikacije, druženja in zabave. Ples ljudem pomeni način neverbalne komunikacije in izražanja. Je vrsta umetnosti, ki lahko oplemeniti posameznikovo življenje in odnose. Ples in glasba že od nekdaj ljudi združujeta, povečujeta tudi povezanost in ljubezen med partnerjema. Ženskam omogoča, da krepijo svojo nežnost, mehkobo, sprejemanje in ženskost, moškim pa ponuja prostor, da razvijajo spoštovanje do sebe, ženske in zaupanje v svoje vodstvene in moške sposobnosti. Ustvarja se harmonija.

Argentinski tango za več bližini, intimnosti in zaupanja

Tudi Danica in Dare Homan sta v plesu našla komunikacijo, ki v njun partnerski odnos vnaša še več bližine, intimnosti in zaupanja. Zato že več kot šest let natančno vesta, kje in kako bosta preživela sredin večer. Kje? V Ljubljani, kamor se pripeljeta iz Šentjerneja na Dolenjskem. In kako? Ob učenju in plesanju argentinskega tanga. Ples zanju ni le učenje korakov, določenih gibov in koreografij; je mnogo več: pomeni jima tenkočutno komunikacijo njunih teles, duše in srca.

"Vsak ples je neke vrste komunikacija. Midva prihajava s podeželja, kjer je vse bolj robustno, pri tangu pa tega ni in ves čas, odkar plešem tango, se učim prav tega, kako se znebiti te robustnosti, ko s plesnim partnerjem zaznavava najbolj tenkočutne gibe in jih prepoznava kot prave," je dejal Dare Homan.

Nikoli, ampak res nikoli ni prepozno za ples. Neva Kralj, plesna pedagoginja in plesna terapevtka, iz dolgoletnih delovnih izkušenj poudarja, da lahko pleše vsak, kjer koli in kadar koli. S partnerjem ali brez njega. S poznavanjem plesnih korakov ali brez znanja. Na plesnem tečaju, v plesni dvorani ali doma v kuhinji. Le dovoliti si mora uživati in izkušati vso lepoto ter blagodejne učinke dveh najstarejših človeških izraznih oblik – plesa in glasbe.