Glavna naloga zavoda je, da vsem, ki bi radi v starosti živeli na svojem domu in ohranili svojo socialno mrežo, pomagajo pri dnevnih in gospodinjskih opravilih in ohranjanju socialnih stikov. Močno si prizadevajo predvsem za destigmatizacijo starosti. “Gre za naraven proces življenja, v katerem tisti, ki se upokoji, ne postane neuporaben, ampak je dragocen v družbi,” pravi direktorica. “Če v družbi en del manjka, potem ni pravega ravnovesja. Res je, da se družba spreminja in da se spreminjajo načela življenja, a osnovne vrednote ostajajo. Predvsem spoštovanje, spoštljiv odnos do starejših, dostojanstvo, spoštovanje človekovih pravic.”

Kot pravi, je modro, civilizirano in spoštljivo, da imajo starejši na stara leta možnost izbire. “In naš zavod si prizadeva prav za to: da v skladu z lokalno, nacionalno in evropsko strategijo na področju socialnega varstva delujemo v taki smeri, da bi ljudje ostajali doma, v svojem okolju, kjer naj bi ohranjali svojo socialno mrežo, aktivno vlogo v življenju in bili čim dlje vključeni v ožje in širše okolje, poudarjam, da ne bi bili izključeni, ampak vključeni,” pravi Batičeva.

Ob tem pravi, da je velika težava, s katero se spopadajo, dejstvo, da veliko ljudi sploh ne ve, da takšna pomoč sploh obstaja.

Tudi zato letos veliko vlagajo v promocijo svojih dejavnosti, informirajo javnost o dejavnostih in novih storitvah, ki so še bolj prijazne do uporabnikov, vključujejo se v projekte prostovoljstva, tudi v smislu medgeneracijskega sodelovanja. "Pri našem delu ne gre samo za neposredno pomoč starejšim, ampak tudi za osveščanje o starejših, da jih znamo sprejemati in jim pomagati, ko je to potrebno," pravi Batičeva.

Pomoč na domu v celotni državi je organizirana pod pokroviteljstvom lokalnih skupnosti. "Naš zavod je leta 2002 ustanovil MOL in tudi sofinancira storitve javne službe. MOL je mesto, prijazno do starejših, saj ima zelo visoko subvencijo cene storitve; 80 odstotkov cene subvencionira MOL; 20 odstotkov pa uporabnik,” še pojasnjuje.

Kako poteka oskrba?

Naši oskrbovalci pomagajo uporabnikom pri temeljnih dnevnih opravilih (negi telesa, hranjenju, oblačenju, vzdrževanju osebnih ortopedskih pripomočkov), ponujajo gospodinjsko pomoč (prinašanje obroka, nakup živil, priprava manjšega obroka, pomivanje posode) in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (spremljanje pri opravljanju nujnih obveznosti, kot je obisk zdravnika, vzpostavljanje socialne mreže z okoljem …). Storitve na domu potekajo vsak dan, vse dni v tednu, med 6. in 22. uro.

Koliko uporabnikov uporablja vaše storitve?

Poskrbimo za okoli 1200 uporabnikov letno, na mesec okoli 800 uporabnikov, zanje pa skrbi okoli 120 socialnih oskrbovalcev, ki hodijo po domovih in pomagajo starejšim.

Koliko pa je povprečna uporabnina vaših storitev?

Uporabnik lahko takšno pomoč dobi do 20 ur na teden. Strokovni sodelavec ob prvem obisku na domu oceni, v kakšnem okolju oseba živi, kakšno vrsto pomoči potrebuje, naredi tudi osebni načrt pomoči, natančno se dogovori, kolikokrat na dan oziroma na teden uporabnik potrebuje pomoč in katere vrste storitve potrebuje.

Časovne omejitve ni: uporabnik je do storitev upravičen, dokler obstajajo potrebe po pomoči. Storitev se prekine, če se oseba preseli k sorodnikom, gre v dom ali umre.

Dobite veliko prošenj. Lahko ugodite vsem?

Ja, za zdaj lahko vsem ugodimo, in to zelo hitro, tako da ni čakalne vrste. Želela bi poudariti, da je pomembno, da ljudje vedo za nas, da smo javni zavod, da smo ustanova, ki deluje po vseh načelih javnega zavoda, da imajo uporabniki s tem občutek varnosti, da so se obrnili na institucijo, ki ima dobro organiziran sistem delovanja. Ljudje, ko so v stiski, velikokrat ne vedo, kam naj se obrnejo, velikokrat se zato tudi zgodi, da v takih položajih poiščejo osebe, ki delajo na črno.

Velikokrat namreč ugotavljamo, potem ko nas najdejo svojci ali uporabniki, da so ti ljudje zanemarjeni, nestrokovno oskrbovani, da so plačevali visoke cene za neprimerno oskrbo, v nekaterih primerih so jih tudi okradli …

Imamo strokovno usposobljen kader, ki se permanentno izobražuje, in dobro strukturirano mrežo pomoči. Delo vodijo in spremljajo strokovni delavci, ki so usposobljeni socialni delavci za delo s starejšo populacijo, tako da tudi in predvsem tako skrbimo za kakovostno opravljanje storitev in zadovoljstvo uporabnikov.

To je gotovo pomemben dejavnik. Nekateri starejši težko zaprosijo za pomoč in verjetno težko sprejemajo, da jih vsakič neguje nekdo drug.

Tu sem leto in pol. Ko sem šla ob nastopu službe prvič na teren in sem videla, kako naši zaposleni delajo, sem bila očarana. Opazovati, kako se vzpostavijo odnosi in prijazni stiki med profesionalnim izvajalcem storitve in starejšim človekom, je res lepa izkušnja. Vedeti moramo, da mi vstopamo neposredno v intimno okolje posameznika in se mu približamo najbolj neposredno, kar se da - vzpostavi se izjemno vzajemno zaupanje. Zato sem na svoje sodelavce izjemno ponosna in vesela toplih medsebojnih odnosov, ki se stkejo med njimi in našimi uporabniki.

Res je, da si naši uporabniki želijo, da bi k njim hodil en in isti oskrbovalec, vendar to žal ni mogoče. Prizadevamo si, da bi bilo teh menjav čim manj, da starejše čim manj vznemirjamo, po drugi strani pa sami starejši povedo, da je nekaterim menjava oskrbovalk tudi všeč, saj je vsak človek drugačen in v njihov dom prinese novo in drugačno energijo.

Kot pravijo uporabniki, so zanje naši oskrbovalci kot sončni žarek, s svojo toplino jih razveselijo, hkrati pa jim predstavljajo stik z zunanjim stikom, zato nekateri komaj čakajo, da pridejo, in so obiska zelo veseli.

Otroci naj bi skrbeli za starše, a pogosto ne znajo ali nimajo časa. In potem se otroci znajdejo v primežu pričakovanj okolice, ki pričakuje, da bodo sami skrbeli za starše?

Pogumno je, da vprašaš za pomoč, da jo poiščeš in sprejmeš. In zakaj tako dolgo čakati? Veliko imamo uporabnikov, ki so starejši od 80 let in so velikokrat že popolnoma zgarani in nemočni. Na primer ženske, ki izčrpane skrbijo za svoje može, a rečejo, da jim je bilo nerodno poiskati pomoč. Pa bi jo lahko dobile že 10 let prej in si s tem olajšale življenje. V tisti uri, ko bi mi gospoda odpeljali na sprehod, ga umili in uredili, ga nahranili, bi se žena lahko odpočila in s tem poskrbela tudi za svoje boljše telesno in duševno počutje ter za boljšo kakovost življenja obeh, sebe in svojega moža. Stari ljudje so po naravi skromni, navajeni potrpeti, bili so vajeni težkega življenja, zato je treba pristopiti k njim in jim pomagati, da bodo zmogli in znali poiskati pomoč, ko jo potrebujejo.

Če pa je oseba preveč obnemogla, verjetno tudi vi ne morete pomagati?

Velikokrat lahko pomagamo, na dom lahko pridemo tudi do trikrat na dan, zjutraj, čez dan in zvečer, osebo lahko v celoti oskrbimo, je pa stvar tehtnega razmisleka in prave odločitve, kdaj se bodo in ali se bodo v nekem trenutku uporabniki in njihovi svojci morda odločili za namestitev v dom za starejše.

Vendar pa bi bilo lažje, če bi nekdo za pomoč zaprosil prej?

Ni smisel v tem, da ko je človek enkrat star in upokojen, ni več pomembno, kako živi, ampak je zelo pomembno, da živi čim bolj polno, aktivno in zadovoljno življenje.

Zavedati se moramo, da niso upokojenci samo tisti radoživi upokojenci, ki hodijo na univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki plešejo v folklori, ki hodijo na planinske izlete … Zelo veliko ljudi je, ki so doma, ki bi lahko še kaj počeli, a nimajo prave podpore za to, da bi lahko kaj spremenili v načinu življenja, poleg tega pa je še veliko ljudi doma, ki res ne morejo ven, ki so nepokretni, ki so dementni. In za vse te je treba skrbeti. In če smo moderna in sodobna družba, ki gre v smeri večje pomoči na domu starejših, da smo do starejših prijazna družba, je treba poskrbeti, da bodo tisti, ki bodo v starosti živeli doma, živeli kakovostno, ter si prizadevali, da ljudje ne bodo obremenjeni s predsodki, da ni prav, če poiščeš pomoč, da se je treba žrtvovati, sploh ženske. Gre za to, da skupaj spreminjamo družbo - treba jo je informirati in osvestiti o pomenu kakovostnega staranja.

Kako je sploh organiziran sistem pomoči na domu v Sloveniji?

Povsod v državi je organizirana storitev pomoči na domu, izvajajo pa jo različni izvajalci. V Ljubljani in Mariboru sta to javna zavoda, ponekod imajo občine izbrane koncesionarje, ponekod to pomoč izvajajo domovi za starejše, ponekod centri za socialno delo …

Zakaj ni enotnega sistema?

Dejstvo je, da je starejših vsako leto več, "boom generacija" šele prihaja v stara leta, na tako velike demografske spremembe se mora družba aktivno odzvati in najti ustrezne rešitve. Pomoč na domu je ena od možnosti pomoči starejšim, ki je strokovno podprta z različnimi strategijami razvoja sodobne družbe, zato bi jo bilo dobro bolj jasno umestiti v družbeno dogajanje, jo narediti bolj prepoznavno in ji omogočiti večjo vlogo pri usmeritvah pri reševanju vprašanj problematike starejših.

Kaj načrtujete za prihodnje?
Zavod za oskrbo na domu Ljubljana v svojih enajstih letih delovanja zrcali želje in pričakovanja starejših ljudi do aktivnega staranja ter se hkrati odziva na demografske razmere in spremembe strukture prebivalstva ter potrebe skupnosti po reševanju odprtih vprašanj na področju dela s starejšo generacijo. S spremljanjem smernic nacionalne in lokalne strategije dela, na področju dela s starejšimi, prispevamo k modernemu pristopu izvajanja storitev in sledimo aktualnim družbenim poudarkom, ki danes dajejo vedno večji pomen pomoči starejšim na domu.

Celostna obravnava ter individualen pristop za vsakega posameznika je pogoj za zadovoljstvo ljudi, ki jim nudimo pomoč in oskrbo, zato smo v tem letu razširili možnosti nabora naših storitev in uporabnikom ponudili tudi storitev socialnega servisa: pedikura, frizerstvo, čiščenja, vrt, kuhanje ter več druženja, spremstva, varstva, po prijaznih cenah za uporabnike.

Glede na vedno večjo informatizacijo družbe si prizadevamo, da bi moderno tehnologijo uporabili tudi pri delu z našimi uporabniki, zato se vključujemo v različne projekte, ki podpirajo naša prizadevanja, da tudi tehnična oprema lahko pripomore k boljši kakovosti življenja starejših.

Prizadevamo si, da bi v naslednjem letu lahko začeli izvajati dodatne dejavnosti in s tem še povečali nabor storitev in hkrati možnosti za uresničevanje naše vizije, ki izhaja iz želja in potreb starejših, da v okviru skupnosti, v kateri živimo, vzpostavljamo nove socialne stike, si med seboj pomagamo v okviru medgeneracijske solidarnosti, organiziramo skupine za samopomoč, poskrbimo za dobro psihofizično kondicijo, razvijamo prostovoljstvo in med seboj povežemo različne stroke in službe, ki so potrebne za celostno oskrbo starejših na svojem domu.

Konec lanskega leta smo se odločili še za en pomemben korak, in sicer smo spremenili odlok o ustanovitvi, tako da bomo lahko opravljali tudi druge zdravstvene dejavnosti, kamor spada fizioterapija, delovna terapija, logopedija, zdravstvena nega in druge storitve, kot so rekreacija in druge dejavnosti.